Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obiskovanje grobov ob dnevu spomina na mrtve in prazniku vseh svetih je letos zaradi izrednih razmer odsvetovano. Tako množičnega obiska pokopališč v dneh okoli 1. novembra in tudi med letom, kot je v navadi pri nas, v drugih državah stare celine tudi sicer ni. Pokopališče kot prostor osebnega spomina je zrcalo mesta, ljudi in njihovih običajev. Kakšna pa je njegova prihodnost? O pokopališčih kot turistični zanimivosti in dediščini, pa tudi o tem, kaj počnemo na pokopališčih različni narodi, tako v Evropi kot tudi drugje po svetu Marko Rozman in gostje:
- arhitekt, profesor doktor Aleš Vodopivec,
- krajinska arhitektka, profesorica Ana Kučan,
- predsednica Združenje evropsko pomembnih pokopališč in direktorica Pogrebnega Podjetja Maribor Lidija Pliberšek,
- predstavnik nevladne organizacije Rajzefiber Vid Kmetič.
Obiskovanje pokopališč zaradi epidemije ni zaželeno, zato smo jih namesto vas obiskali mi, skupaj s poznavalci
Obiskovanje grobov ob dnevu spomina na mrtve in prazniku vseh svetih je letos zaradi izrednih razmer odsvetovano. Tako množičnega obiska pokopališč v dneh okoli 1. novembra in tudi med letom, kot je v navadi pri nas, v drugih državah stare celine tudi sicer ni. Pokopališče kot prostor osebnega spomina je zrcalo mesta, ljudi in njihovih običajev. Kakšna pa je njegova prihodnost? O pokopališčih kot turistični zanimivosti in dediščini, pa tudi o tem, kaj počnemo na pokopališčih različni narodi, tako v Evropi kot tudi drugje po svetu, Marko Rozman in gostje:
– arhitekt, profesor doktor Aleš Vodopivec,
– krajinska arhitektka, profesorica Ana Kučan,
– predsednica Združenje evropsko pomembnih pokopališč in direktorica Pogrebnega podjetja Maribor Lidija Pliberšek,
– predstavnik nevladne organizacije Rajzefiber Vid Kmetič.
4530 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Obiskovanje grobov ob dnevu spomina na mrtve in prazniku vseh svetih je letos zaradi izrednih razmer odsvetovano. Tako množičnega obiska pokopališč v dneh okoli 1. novembra in tudi med letom, kot je v navadi pri nas, v drugih državah stare celine tudi sicer ni. Pokopališče kot prostor osebnega spomina je zrcalo mesta, ljudi in njihovih običajev. Kakšna pa je njegova prihodnost? O pokopališčih kot turistični zanimivosti in dediščini, pa tudi o tem, kaj počnemo na pokopališčih različni narodi, tako v Evropi kot tudi drugje po svetu Marko Rozman in gostje:
- arhitekt, profesor doktor Aleš Vodopivec,
- krajinska arhitektka, profesorica Ana Kučan,
- predsednica Združenje evropsko pomembnih pokopališč in direktorica Pogrebnega Podjetja Maribor Lidija Pliberšek,
- predstavnik nevladne organizacije Rajzefiber Vid Kmetič.
Obiskovanje pokopališč zaradi epidemije ni zaželeno, zato smo jih namesto vas obiskali mi, skupaj s poznavalci
Obiskovanje grobov ob dnevu spomina na mrtve in prazniku vseh svetih je letos zaradi izrednih razmer odsvetovano. Tako množičnega obiska pokopališč v dneh okoli 1. novembra in tudi med letom, kot je v navadi pri nas, v drugih državah stare celine tudi sicer ni. Pokopališče kot prostor osebnega spomina je zrcalo mesta, ljudi in njihovih običajev. Kakšna pa je njegova prihodnost? O pokopališčih kot turistični zanimivosti in dediščini, pa tudi o tem, kaj počnemo na pokopališčih različni narodi, tako v Evropi kot tudi drugje po svetu, Marko Rozman in gostje:
– arhitekt, profesor doktor Aleš Vodopivec,
– krajinska arhitektka, profesorica Ana Kučan,
– predsednica Združenje evropsko pomembnih pokopališč in direktorica Pogrebnega podjetja Maribor Lidija Pliberšek,
– predstavnik nevladne organizacije Rajzefiber Vid Kmetič.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V javni razpravi o energetskem konceptu Slovenije – dokumentu o pridobivanju elektrike in toplote ter pogonskih gorivih v prihodnjih desetletjih – je pristojno ministrstvo dobilo številne pripombe na svoj predlog. Naša država naj bi bila predvsem premalo odločna pri uvajanju obnovljivih virov. O tem, kako bomo izpeljali prehod na zeleno energijo, ki ga zahteva tudi pariški podnebni dogovor, kakšni bodo stroški tega prehoda in kako se tega lotevajo v drugih državah sprašujemo goste z ministrstva za infrastrukturo, iz Elektra Maribor, Agencije za prestrukturiranje energetike in Greenpeacea Slovenija.
Danes poteka prva od štirih napovedanih stavk sindikatov javnega sektorja. Stavka del zaposlenih v zdravstvu, sociali, šolah in vrtcih; delo so omejili v državnih upravah, lekarnah, na carini; stavkajo veterinarji, zaprte so nekatere knjižnice in kulturne ustanove, odpadlo bo nekaj gledaliških predstav. Na terenu preverjamo, kako poteka stavka in kako jo občutijo ljudje.
Vsaka peta revna oseba, pri nas, je upokojena ženska. Zadnji podatki statističnega urada Slovenije kažejo, da v revščini živi 23 tisoč upokojenih moških in kar 55 tisoč upokojenih žensk, torej je revnih upokojenk enkrat več. Zakaj starejše ženske v Sloveniji, v tolikšnem obsegu živijo v revščini?
Slovenija je ena redkih držav, ki zavetiščem za živali še dovoljuje usmrtitev, če po 30-ih dneh zanje ne najdejo novega doma. Predlog novele zakona o zaščiti živali možnost usmrtitve ukinja. Bodo zavetišča s tem postala stalni dom za zavržene problematične živali? Kdo bo nosil stroške oskrbe za te živali, ki niso majhni. Kako zmanjšati število zapuščenih in zavrženih hišnih živali? Soočamo stališča o teh vprašanjih.
Donald Trump je v prvem letu svojega predsedovanja razburkal ameriško in svetovno javnost. Ne samo z geslom »Najprej Amerika« – tudi z različnimi aferami in neprimernimi izjavami, ki so se kar vrstile. Trump je prav tako v ostrem sporu z večino medijev. Združene države Amerike pod njegovim vodstvom so na robu vojne s Severno Korejo. Odnosi z Rusijo se niso izboljšali, presenetljivo pa so ti boljši s Kitajsko. Ob tem je ameriško gospodarstvo v zelo dobrem stanju, Trumpu pa je – drugače od zdravstvene – uspelo uveljaviti novo davčno zakonodajo. Kateri so še vzponi in padci leto dni po Trumpovi zaprisegi?
Zadnjih nekaj let se je minimalna plača zvišala le malenkostno. Letošnji predlog o 4,7-odstotnem zvišanju je med socialne partnerje vnesel veliko nemira. Medtem ko so ga delodajalci označili za neprimernega, so sindikati pričakovali več. Zakaj je vsako leto januarja toliko pozornosti namenjene prejemnikom minimalne plače? Zakaj govorimo o doplačevanju do minimalne plače? Kakšno je razmerje med povprečno in minimalno plačo?
Kriptovalute vrtoglavo in evforično rastejo ter dosegajo neverjetne razsežnosti. Samo lani se je najbolj znana med njimi Bitcoin podražila za več kot 1300, druga največja Ripple pa za kar 35 tisoč odstotkov. Kaj je v ozadju kriptovalut, kakšna je njihova prihodnost in kdaj bo nad njimi vzpostavljen nadzor?
Smo na pragu štirih stavk zaposlenih v javnem sektorju, prva bo že čez dober teden, februarja bodo sledile še tri. Kaj je sindikate prignalo do upora? Kaj zahtevajo? Kako odgovarja vlada? Soočajo se očitki o pogoltnosti na eni strani in o nepravičnem deljenju sadov gospodarske rasti na drugi. Soočili smo razloge obeh strani.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Podjetja v državni lasti upravlja Slovenski državni holding, ki je zdaj že nekajkrat razdelil javno mnenje glede vprašanja, ali naj dobro poslujoče družbe pusti čim bolj pri miru ali naj pritisne nanje z zahtevo po še boljših rezultatih. Nemalo prahu so dvignile menjave nadzornikov v največjih družbah, med drugim v Krki in nazadnje Luki Koper, novi nadzorniki običajno poskrbijo za menjave uprav. Kaj torej SDH pričakuje od Luke, Krke, kaj od Telekoma, Petrola ali Save? Kako težko je menjati nadzorne svete in poslovodstvo? So argumenti za menjave pravi?
Lanski januar je bil najhladnejši januar v zadnjih tridesetih letih, letošnji bo, kot kaže, nadpovprečno topel. Vreme je, tako se vsaj zdi, vse pogosteje nenavadno. V nekoč povsem nevtralne pogovore o vremenu tako že skorajda redno prikrade ugotovitev, da je vreme čudno, nenavadno ali da je z njim nekaj narobe. Koliko gre tu zgolj za naš občutek in posledico večje obveščenosti o dogajanju na drugih koncih sveta, koliko pa se v njem že zrcalijo podnebne spremembe, smo preverjali v Studiu ob 17ih. Gosti so bili meteorolog Brane Gregorčič in hidrolog Janez Polajnar z Agencije za okolje, klimatologinja prof. Lučka Kajfež Bogataj in meteorologinja prof. Nedjeljka Žagar s Fakultete za matematiko in fiziko. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Tom Gill/Flickr
Kot nekakšen uvod v volilno leto bodo poslanke in poslanci najprej odločali o ustavni obtožbi, ki jo je SDS vložila proti predsedniku vlade Miru Cerarju zaradi njegovega ravnanja v primeru sirskega begunca Ahmada Šamija. Ustavna obtožba sicer nima dovolj politične podpore in se bo končala že v državnem zboru. Bo pa to priložnost za politične stranke, da v predvolilnem obdobju – ki se je očitno že začelo – predstavijo stališča do migrantov in beguncev, kar pa je za volivce še posebej občutljiva tema.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Arbitražno sodišče je pred natančno pol leta, 29. junija, objavilo razsodbo, s katero je določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško. V skladu z arbitražnim sporazumom naj bi državi v šestih mesecih po sprejetju razsodbe storili vse potrebno za njeno izvršitev. Ta rok se izteka danes. Slovenija je opravila svoj del nalog, ni pa opravljen tisti del, ki ga morata državi narediti skupaj, in sicer, kot je znano, zaradi hrvaškega zavračanja arbitraže.
Politično dogajanje v letu 2017 je še kako krojila bližina parlamentarnih volitev. V koaliciji je postalo običajno, da koalicijske stranke na zunaj nastopajo skupaj, sicer pa ravnajo vsaka po svoje. Nič kaj drugače ni bilo na strani opozicije. V luči bližajočih se parlamentarnih volitev je potekala tudi tekma za predsednika republike, ki jo je dobil Borut Pahor. In še: arbitražno sodišče je določilo slovensko-hrvaško mejo, a s tem so se težave šele dobro začele. Več v Studiu ob 17-ih z Natašo Mulec.
Neveljaven email naslov