Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Priprave na predsedovanje Slovenije svetu Evropske unije so v sklepni fazi. Zunanjepolitične dejavnosti slovenskih uradnih predstavnikov so se v zadnjem obdobju okrepile, vrstijo se obiski tujih voditeljev tudi pri nas. Kako smo pripravljeni na polletno vodenje evropske povezave, kakšen pečat bomo pustili, bomo to znali unovčiti na mednarodnem parketu in ne nazadnje, ali predsedovanju škodijo notranjepolitične napetosti? O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj z gosti.
Gostje:
- Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji,
- Meta Dragolič, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja
- Gašper Dovžan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve,
- dr. Jure Požgan s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.
Končujemo priprave na predsedovanje, kaj bo voditeljem Unije uspelo urediti že na tokratnem zasedanju?
Priprave na predsedovanje Slovenije svetu Evropske unije so v sklepni fazi. Zunanjepolitične dejavnosti slovenskih uradnih predstavnikov so se v zadnjem obdobju okrepile, vrstijo se obiski tujih voditeljev tudi pri nas. Kako smo pripravljeni na polletno vodenje evropske povezave, kakšen pečat bomo pustili, bomo to znali unovčiti na mednarodnem parketu in ne nazadnje, ali predsedovanju škodijo notranjepolitične napetosti? O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj z gosti.
Gostje:
- Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji,
- Meta Dragolič, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja,
- Gašper Dovžan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve,
- dr. Jure Požgan s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.
4531 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Priprave na predsedovanje Slovenije svetu Evropske unije so v sklepni fazi. Zunanjepolitične dejavnosti slovenskih uradnih predstavnikov so se v zadnjem obdobju okrepile, vrstijo se obiski tujih voditeljev tudi pri nas. Kako smo pripravljeni na polletno vodenje evropske povezave, kakšen pečat bomo pustili, bomo to znali unovčiti na mednarodnem parketu in ne nazadnje, ali predsedovanju škodijo notranjepolitične napetosti? O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj z gosti.
Gostje:
- Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji,
- Meta Dragolič, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja
- Gašper Dovžan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve,
- dr. Jure Požgan s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.
Končujemo priprave na predsedovanje, kaj bo voditeljem Unije uspelo urediti že na tokratnem zasedanju?
Priprave na predsedovanje Slovenije svetu Evropske unije so v sklepni fazi. Zunanjepolitične dejavnosti slovenskih uradnih predstavnikov so se v zadnjem obdobju okrepile, vrstijo se obiski tujih voditeljev tudi pri nas. Kako smo pripravljeni na polletno vodenje evropske povezave, kakšen pečat bomo pustili, bomo to znali unovčiti na mednarodnem parketu in ne nazadnje, ali predsedovanju škodijo notranjepolitične napetosti? O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj z gosti.
Gostje:
- Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji,
- Meta Dragolič, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja,
- Gašper Dovžan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve,
- dr. Jure Požgan s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.
Če ne bi bilo čakalnih vrst, ne bi bilo primera Zimmermann – in namesto, da bi se vrste krajšale, se le nevzdržno daljšajo. V zadnjih petih letih so se podvojile, na čakalnih seznamih pa je že vsak osmi Slovenec. Kje so sistemski ukrepi? Kje so rešitve? Kako preprečiti tvegane primere, kot je Zimmermann? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-h.
Aktualna radijska oddaja Studio ob 17-ih, ki ji na 1. programu Radia Slovenija lahko prisluhnete vse dni v tednu, razen ob nedeljah, letos obeležuje 40. obletnico. Prav na dan prve oddaje Studio ob 17-ih, 31. maja, bo na sporedu posebna oddaja. V njej bodo sodelovali njeni najboljši ustvarjalci, med njimi številni domači in tuji dopisniki, ki predstavljajo bogastvo nacionalnega radia. Praznično oddajo, ki bo tokrat pred občinstvom v Studiu 26 Radia Slovenija, bosta vodila urednica Studia ob 17-ih Alenka Terlep in odgovorni urednik 1. programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar. Neposredni prenos bo od 17. ure na Prvem in na spletnem mestu RTV 4D.
Po Greenpeacovem razkritju dela dokumentov s skrivnih pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu TTIP med Evropsko unijo in Združenimi državami se je zbudila tudi Slovenija. Pri nas skorajda ni bilo razprave o tem, kaj prinaša odprava trgovinskih ovir in regulatorno sodelovanje med stranema. Bo Evropa res zniževala standarde pri hrani, zdravstvu, sociali? Mnenja se končno krešejo. Kakšna so vladna stališča, bomo o TTIP odločali na referendumu? Kaj o sporazumu pravijo pravniki, ekonomisti, agrarni ekonomisti, največji izvozniki, nevladne organizacije, sindikati? Prisluhnite Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.
Danes je dan Alpske konvencije, ki kot mednarodni sporazum določa cilje in varstvo trajnostnega razvoja Alp in zavezuje države pogodbenice, tudi našo. Kako Slovenija uresničuje najpomembnejša določila, med katerimi sta urejanje prostora in trajnostni razvoj gorskih pokrajin? Kako pomembno je povezovanje vseh vpletenih, predvsem občin in prebivalcev, ki tudi v odmaknjenih krajih ohranjajo poseljenost pod Alpami in utrjujejo turistično prepoznavnost? Več o tem v Studiu ob 17-ih iz Tolmina, ki je dobil naziv alpskega mesta. Z Aljano Jocif.
V Makedoniji so odpovedali volitve, razpisane za peti junij, ker bi na njih najverjetneje nastopila samo stranka VMRO DPMNE. Vladajoča stranka je s tem popustila pod mednarodnim pritiskom. S tem pa ni konec politične krize v državi s sicer zavidljivo gospodarsko rastjo. In vse bolj je očitno, da bodo pri njenem reševanju imeli odločilno vlogo mednarodni dejavniki. O tem se bomo z gosti pogovarjali v Studiu ob 17h, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.
Več kot tri tisoč 700 socialno ogroženim, ki so primorani najemati tržna stanovanja, ker občine nimajo dovolj neprofitnih stanovanj, grozi deložacija. Toda ustavno sodišče je danes odločilo, da je zakon, ki določa,da morajo ti najemniki sami kriti celotni del neprofitne najemnine, neustaven. Tako bo moral državni zbor zakon v letu dni popraviti. O stanovanjski stiski najrevnejših in odločitvi ustavnega sodišča z današnjimi gosti v Studiu ob 17-ih.
Bo pravica do pitne vode pri nas končno zapisana v ustavo? Pobuda ima široko načelno podporo tako javnosti in stroke kot politike, toda konkretna razprava, kaj zapisati v ustavo, se šele začenja. O predlogu strokovne komisije, predvsem pa, kaj prinaša vpis v ustavo, kakšna je vizija, kaj naj bi z vodo dobro oskrbljena Slovenija sploh počela s to »nafto 21. stoletja«, v današnjem Studiu ob17ih Nina Slaček z gosti.
Avstrija bo prvič po drugi svetovni vojni dobila predsednika, ki ne pripada ne socialdemokratom ne ljudski stranki. Izid včerajšnjih volitev je izredno tesen in velik uspeh kandidata Svobodnjaške stranke Norberta Hoferja v Evropi vzbuja veliko zaskrbljenost. Kako bo ta uspeh skrajne desnice vplival na prihodnjo avstrijsko politiko? O tem v studiu z gosti in voditeljico Špelo Novak.
Slovence združuje tudi ljubiteljska kultura. Z njo se ukvarja 110 tisoč posameznikov, ki pripravijo 25 tisoč prireditev na leto za 4 milijone obiskovalcev. Ta fenomen je posebnost tudi na mednarodni ravni. V tednu ljubiteljske kulture bomo osvetlili njene manj znane vidike. Ljubiteljska kultura lahko namreč blaži socialno stisko in vpliva na stanje duha. Kakšni so njeni družbeni učinki, v tokratnem Studiu ob 17ih.
Konjerejo in turistično dejavnost naj bi v Lipici po novem opravljala ena pravna oseba. Tako so odločili poslanci, ki so potrdili spremembe zakona o Kobilarni Lipica. So s tem ogrozili rejo lipicancev in omogočili razprodajo lipiškega posestva? O tem v Studiu ob 17-ih Irena Cunja z gosti.
Združene države Amerike uresničujejo načrt oblikovanja protiraketnega ščita v Srednji in Vzhodni Evropi, ki so ga v Rusiji že od razglasitve naprej razumeli kot grožnjo za svojo varnost in strateške položaje. Retorika med Zahodom in Rusijo se je po ruski aneksiji Krima in državljanski vojni v Ukrajini še zaostrila. Z graditvijo raketnih izstrelišč v Romuniji in na Poljskem, krepitvijo enot zavezništva v baltskih republikah ter ruskih divizij na zahodu države in v eksklavi Kaliningrad, pa tudi s preleti vojaških letal sile prehajajo od besed k dejanjem. Dobivajo odnosi med Zahodom in Rusijo v obdobju, ko pobudo v svetu vse bolj prevzemajo tretje države, konkretnejše poteze, kakršnih se spominjamo iz obdobja hladne vojne? O tem Andrej Stopar z gosti v Studiu ob 17-ih.
Slovenija se po prometni varnosti uvršča v sredino držav članic EU. Žal se uvršča tudi med tistih 16, kjer se je, v primerjavi z letom poprej, povečalo število umrlih v prometnih nesrečah. Še posebej skrb vzbujajoč pa je skok v številu umrlih do sredine letošnjega maja, ko je umrlo kar 17 ljudi več kot v istem obdobju lani. Ob tem se postavlja vprašanje, ali bo ob takšnih rezultatih mogoče doseči cilje nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022, ki predvideva največ 70 mrtvih na leto. V tokratnem Studiu ob 17h bomo odgovorili na vprašanja, kje so razlogi za večje število umrlih, kako na varnost vpliva stanje in kakovost slovenskih cest in kaj je mogoče storiti, da se približamo t.i. Viziji 0, ki predvideva, da na slovenskih cestah ne bi bilo več mrtvih ali poškodovanih. Pripravlja Peter Močnik.
Štiri mesece po uvedbi davčnih blagajn bomo analizirali njihove finančne učinke. Za koliko so se povečali davčni prilivi, koliko manj je sive ekonomije? Bodo prostovoljna društva in nepridobitne ustanove kljub vsemu izjeme? In kaj se bo zgodilo po dveletnem prehodnem obdobju, ko bodo davčne blagajne obvezne za vse? V studiu ob 17-ih z voditeljico Zdenko Bakalar in gosti.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V senci migrantske krize je bila grška dolžniška kriza skoraj pozabljena, toda kljub lanskemu tretjemu svežnju pomoči se nadaljuje, zadolženost – ki dosega kar 180 odstotkov BDP – pa postaja nevzdržna. Finančni ministri spet ne najdejo odgovora; ali obstaja možnost, da jim zmanjšajo dolg, ga celo odpišejo ali naj – kot zahteva Nemčija – vztrajajo pri spoštovanju zavez, da bo Grčija dobila naslednjo pomoč, a s tem nove reze, ki vsakokrat znova poženejo na ulice ljudi, ki ne zmorejo novih varčevalnih ukrepov. Spet se omenja grški bankrot; je ta mogoč, tudi v luči morebitnega brexita in migrantske krize? Odgovor išče Špela Novak z gosti.
Ko gre za pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu TTIP, si evropski kupci ne želimo zmanjševanja standardov pri hrani na našem trgu. Če govorimo o mesu, ne želimo zrezkov z estrogenom in ne piščancev, polnih antibiotikov. Kakšni so torej strožji standardi prireje mesa? So ti namenjeni varovanju trga ali zdravja kupcev in okolja? Zakaj v Sloveniji bolj cenimo domače meso? Kaj pravijo raziskave o tem, kako je uporaba hormonov pri prireji mesa vplivala na spremenjeno hormonsko sliko ljudi? O teh vprašanjih z gosti v Studiu ob 17ih.
Kdo je prekarec in kaj je prekarno delo? Tisti, ki je pripravljen za boren honorar v službi prebiti cele dneve; prekarno delo pa predstavlja nasprotje zaposlitvi za nedoločen čas. In posledice? Pripravlja se dokument, kjer bi se oblikovalo več rešitev za ureditev položaja zaposlenih v atipičnih oblikah dela. Kdaj bodo zakonske rešitve pripravljene in kako jih bodo uskladili? Soočamo predstavnike vlade, delodajalcev, sindikatov ter mladih.
Devetega maja zaznamujemo Dan Evrope. To je med drugim priložnost za razmislek o tem, kakšna naj bo Evropska unija v prihodnje, če jo želimo ohraniti. Povezavo namreč pretresajo številne krize, na katere za zdaj še ni pravega odgovora. Začetna optimizem in upanje sta zamenjala strah in razočaranje. Kako naprej? Nekaj odgovorov boste slišali v Studiu ob 17-ih z voditeljico Sandro Brankovič.
Slovenske gozdove je po predlanskem žledu prizadela še ena velika nesreča – lubadar. Najhuje je na Postojnskem, kjer že težko najdemo zdravo smreko, včasih zelene predele pa je zaznamoval golosek. Bodo smrekovi gozdovi izginili? Kaj lahko storimo, da bi škodo kar najbolj omilili in ali so se pristojne službe na napad odzvale pravilno? Kdo je odgovoren za popravilo gozdnih cest, ki so jih težka tovorna vozila ponekod tudi popolnoma uničila? O vsem tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Sabrino Mulec.
Delavci iz Apač so nenadoma postali prvovrstna politična tema. Sindikat delavcev migrantov je namreč hotel dogovor z državo, ko gre za obdavčevanje delavcev, ki se vozijo na delo v tujino, pospešiti tudi z nizom vloženih referendumskih pobud. Tu pa je svojo potezo potegnil predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je – opremljen s številnimi pravnimi mnenji, da gre za zlorabo instituta referenduma – preprosto ustavil postopke in si za to prislužil predlog za takojšnjo razrešitev. Kako se je in se še bo na dogajanje odzivala politika, pa v tokratnem Studiu ob 17ih.
Neveljaven email naslov