Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Priprave na predsedovanje Slovenije svetu Evropske unije so v sklepni fazi. Zunanjepolitične dejavnosti slovenskih uradnih predstavnikov so se v zadnjem obdobju okrepile, vrstijo se obiski tujih voditeljev tudi pri nas. Kako smo pripravljeni na polletno vodenje evropske povezave, kakšen pečat bomo pustili, bomo to znali unovčiti na mednarodnem parketu in ne nazadnje, ali predsedovanju škodijo notranjepolitične napetosti? O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj z gosti.
Gostje:
- Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji,
- Meta Dragolič, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja
- Gašper Dovžan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve,
- dr. Jure Požgan s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.
Končujemo priprave na predsedovanje, kaj bo voditeljem Unije uspelo urediti že na tokratnem zasedanju?
Priprave na predsedovanje Slovenije svetu Evropske unije so v sklepni fazi. Zunanjepolitične dejavnosti slovenskih uradnih predstavnikov so se v zadnjem obdobju okrepile, vrstijo se obiski tujih voditeljev tudi pri nas. Kako smo pripravljeni na polletno vodenje evropske povezave, kakšen pečat bomo pustili, bomo to znali unovčiti na mednarodnem parketu in ne nazadnje, ali predsedovanju škodijo notranjepolitične napetosti? O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj z gosti.
Gostje:
- Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji,
- Meta Dragolič, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja,
- Gašper Dovžan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve,
- dr. Jure Požgan s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.
4531 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Priprave na predsedovanje Slovenije svetu Evropske unije so v sklepni fazi. Zunanjepolitične dejavnosti slovenskih uradnih predstavnikov so se v zadnjem obdobju okrepile, vrstijo se obiski tujih voditeljev tudi pri nas. Kako smo pripravljeni na polletno vodenje evropske povezave, kakšen pečat bomo pustili, bomo to znali unovčiti na mednarodnem parketu in ne nazadnje, ali predsedovanju škodijo notranjepolitične napetosti? O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj z gosti.
Gostje:
- Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji,
- Meta Dragolič, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja
- Gašper Dovžan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve,
- dr. Jure Požgan s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.
Končujemo priprave na predsedovanje, kaj bo voditeljem Unije uspelo urediti že na tokratnem zasedanju?
Priprave na predsedovanje Slovenije svetu Evropske unije so v sklepni fazi. Zunanjepolitične dejavnosti slovenskih uradnih predstavnikov so se v zadnjem obdobju okrepile, vrstijo se obiski tujih voditeljev tudi pri nas. Kako smo pripravljeni na polletno vodenje evropske povezave, kakšen pečat bomo pustili, bomo to znali unovčiti na mednarodnem parketu in ne nazadnje, ali predsedovanju škodijo notranjepolitične napetosti? O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj z gosti.
Gostje:
- Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji,
- Meta Dragolič, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja,
- Gašper Dovžan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve,
- dr. Jure Požgan s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.
Plače javnih uslužbencev v prihodnjem letu ostajajo neznanka, proračun za prihodnje je tudi zato še odprt. Vlada ponuja zgolj napredovanja, sindikati nasprotno zahtevajo, naj izpolni obljubljeno in sprosti varčevalne ukrepe. Kaj čaka 158 tisoč javnih uslužbencev; kakšne bodo njihove osnovne plače, kolikšen regres … Tudi o tem – s pogajalci in ekonomistom – v Studiu ob 17-ih.
Letos mineva 95 let od koroškega plebiscita, ki je določil mejo med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Po njem je del slovenskega naroda ostal v Avstriji in odprlo se je poglavje težavnega oblikovanja odnosa med slovensko manjšino in nemško večino, pa tudi povezav z matičnim narodom, ki je zaživel v novi državi. A kot ugotavljajo sogovorniki, ki jih je pred mikrofon povabil tokratni voditelj Studia ob 17-ih Lojze Kos, se po desetletjih odpora do slovenske manjšine časi vendarle spreminjajo.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Tvorcev snovne in nesnovne kulturne dediščine, ki z izdelovanjem certificiranih rokodelskih izdelkov ohranjajo tradicionalne obrti, veščine in znanja, ne gre enačiti z drugimi obrtniki. Zakaj jih vse več razmišlja o opustitvi dejavnosti, kakšne težave imajo tisti, ki vztrajajo, in katere rešitve predlagajo, se ob koncu rokodelskega festivala v Ljubljani in ob jubilejni, 20-ti bienalni razstavi domače in umetnostne obrti v Slovenj Gradcu sprašujemo v tokratnem Studiu ob 17h.
Nov sistem upravljanja z državnimi gozdovi je eden od večjih projektov te vlade. Ustanoviti namerava državno podjetje, ki bo upravljalo z več kot 200 tisoč hektarji državnih gozdov. To zdaj počne Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Nova družba bi poleg velikega premoženja prevzela tudi obveznosti Sklada, kot so nesorazmerno porazdeljena plačila občinam in vse večje obveznosti iz denacionalizacijskih zahtevkov. Kako so na iztek koncesijskih pogodb pripravljena gozdarska podjetja in ali bo državni les bolj dostopen za lesnopredelovalne obrate; pa tudi o zadržkih, ki so spremljali oblikovanje zakona, v Studiu ob 17h.
Je zaskrbljenost kulturnikov nad kleščenjem proračunskega denarja za kulturo v prihodnjem letu utemeljena? Ali sredstva za produkcijo res ne bodo okrnjena? Kakšna bo sistemska ureditev, kakšen bo položaj kulturnih ustvarjalcev – o tem v današnjem Arsovem forumu in Studiu ob 17ih. Voditelj bo Vlado Motnikar.
Odmevno razkritje, da so nam Američani in Nemci prisluškovali in da je prisluškovanje drug drugemu postalo tako rekoč nekakšna stalnica, slovenske politike očitno ne vznemirja preveč. Stroka pa poudarja, da je zasebnost samo še iluzija. Kaj torej lahko storimo, da jo zavarujemo in da ne postanemo družba, v kateri je le redkim mar, kdo nas nadzoruje in kako to počne? Odgovori na to sledijo v oddaji Studio ob 17ih.
Sporne in vrtoglavo visoke plače in nagrade v slabi banki so razburile javnost. Kako so sicer urejeni prejemki vodilnih v podjetjih z državnim lastništvom; kaj bi bilo treba spremeniti; je čas, da se jih prilagodi plačam v preostalem delu gospodarstva? Je tako imenovani Lahovnikov zakon odveč ali koristen pri zaviranju prevelikih apetitov po državnem denarju? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-ih.
V sirski konflikt se je z bombardiranjem protirežimskih sil aktivno vpletla še Rusija. Režim v Damasku je to pozdravil, mednarodna koalicija pod vodstvom Združenih držav Amerike pa opozarja na pasti ruskega početja. Kaj to pomeni za razpletanje sirskega klopčiča in razmerja sil na Bližnjem vzhodu? Ali lahko rusko posredovanje sproži konflikt širših razsežnosti? Odgovore na ta in druga vprašanja bomo iskali v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditelj Blaž Ermenc.
Begunci so že nekaj časa na prvih straneh časopisov in v prvih minutah poročil. So slovenski mediji pri spremljanju begunske krize dovolj resnicoljubni, analitični, kritični in nepristranski? O tem bomo z uredniki in novinarji govorili v četrtkovem Studiu ob 17ih z voditeljico Tatjano Pirc.
V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.
Po izbruhu afere zaradi Volkswagnovega goljufanja na testih izpustov dizelskih avtomobilov v Združenih državah so se delnice največjega proizvajalca avtomobilov pocenile za 34 odstotkov. Na laži so ga ujeli okoljevarstveniki, ki so želeli dokazati, da so lahko tudi dizelski motorji prijazni do okolja, in spodbuditi druge proizvajalce, naj sledijo vzoru Volkswagna. Kaj afera pomeni za trg avtomobilske industrije? Bo škoda VW voda na mlin drugim? Je zaupanje kupcev v pregovorno kakovostne nemške izdelke omajano? Tudi o novih ukrepih avtomobilske industrije za doseganje okoljskih standardov v tokratnem Studiu ob 17h s Petrom Močnikom. Gosti:Andrej Brglez, sociolog prometa in raziskovalec trajnostne mobilnosti na Inštitutu za civilizacijo in kulturo,Katarina Otrin, društvo Focus,Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije
Katalonci so se na včerajšnjih regionalnih volitvah izrekali predvsem o svoji neodvisnosti. Potem ko je španska vlada lani preprečila referendum o tem, je katalonski premier Artur Mas glavne katalonske stranke, ki zagovarjajo neodvisnost, prepričal v skupen nastop na teh volitvah. Uradni Madrid načrte za razglasitev neodvisne Katalonije zavrača kot nezakonite. Bo Kataloncem uspelo? Kako se bo odzvala Evropska unija in kakšno stališče do tega ima Slovenija, ki je svojo neodvisnost prav tako dosegla na podlagi referendumske odločitve? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.
Minimalna plača je 790 evrov bruto. Ne glede na to, ali delavec dela ponoči, ob nedeljah in praznikih – vedno dobi enak znesek. Je to pravično? Sindikati trdijo, da ni, in na njihovo pobudo bodo spremenili zakonodajo. Delodajalci so na nogah. Stroški dela bodo višji in v nekaterih panogah napovedujejo radikalne ukrepe. Gre za zvišanje minimalne plače ali zgolj za odpravo nepravičnosti? V današnjem Studiu ob 17ih bomo soočili sindikate in delodajalce ter spremljali odziv politike na spremembo zakona v državnem zboru. Voditeljica bo Urška Valjavec.
Notranji ministri Evropske unije so sklenili dogovor o premestitvi 120 tisoč beguncev iz najbolj obremenjenih držav članic Unije, a naval beguncev na Staro celino se ne umirja. Kako se spoprijeti s tako množičnimi migracijami? Kakšna je možnost za skupni evropski odgovor? In kako bi se morala Evropa in znotraj nje Slovenija na množične migracije odzivati v prihodnje? Odgovore na ta in druga vprašanja, ki jih sproža aktualna begunska problematika, bomo iskali v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditelj: Blaž Ermenc.
Ugodnejše gospodarske razmere in s tem višje proračunske prilive bo vlada izkoristila za znižanje primanjkljaja na eni strani in delno sprostitev varčevalnih ukrepov na drugi. Če bodo ministrstva lažje zadihala, pa se upirajo sindikati, plačna politika, ki je pomemben proračunski izdatek še ni dogovorjena. Manj bo javnih naložb. Kakšne sploh so proračunske usmeritve, kaj lahko pričakujemo? O tem z gosti v današnjem Studiu ob 17h.
Usoda drugega železniškega tira med Koprom in Divačo je vse bolj negotova. Študija je pokazala, da je projekt predrag. Minister za infrastrukturo je zato –vnovič – napovedal, da bodo preverili, ali bi ga bilo mogoče zgraditi za manj denarja. Dokler ne bo odločitve, predlagajo začasno rešitev: graditev zalednega terminala v Divači. Čeprav vsa logistična stroka meni, da je tak predlog nesprejemljiv, ministrstvo vztraja pri svojem. V Luki medtem iščejo alternativne poti za prevoz blaga. Kakšno pot bo ubral drugi tir, v današnjem studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Ugrin Tomšič.
Grški volilci na predčasnih volitvah pravzaprav niso imeli prave izbire, saj obe stranki z največjo podporo podpirata memorandum o tretjem svežnju pomoči državi v višini 86 milijard evrov v zameno za korenite gospodarske reforme. Je mogoča široka koalicijska vlada med Sirizo in Novo demokracijo, kar bi si želeli v Bruslju? Grške volitve so pozorno spremljali tudi v nekaterih evropskih državah, kjer nove leve stranke še čakajo na svojo priložnost - o tem v S17 s Sandro Brankovič Brecl.
Kako je Slovenija pripravljena na najhujšo begunsko krizo po drugi svetovni vojni? Politika zatrjuje, da ustrezno. A kaj to pomeni? Smo pripravljeni sprejeti več tisoč ljudi iz Sirije, Iraka, Afganistana, … smo jih pripravljeni napotiti do meje z Avstrijo ali zapreti mejo, tako kot je to storila Madžarska? V prihodnjih dneh se bo pokazalo, ali bo Slovenija sama kos begunski krizi ali pa bomo pri tem zaprosili za pomoč. O tem v današnjem Studiu ob 17h, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.
Kako lahko po letu dni ocenimo delo vlade Mira Cerarja? Gospodarsko okrevanje se nadaljuje, vendar reform, zlasti zdravstvene in davčne, nismo dočakali. Brezposelnost se zmanjšuje, toda zaposlitev za mlade še vedno ni dovolj in država ni nič bolj socialna. Je pa ta vlada rekordna po številu menjav ministrov; kako stabilna je? Delo vlade analiziramo v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Urško Jereb Brankovič.
Neveljaven email naslov