Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uvrstitev izbranih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je po mnenju poznavalcev priznanje urbanemu oblikovanju po meri človeka. Ne gre za arhitektov opus, ampak za kakovost bivanjskega prostora, ki ga je ustvaril. Ta odgovarja na ključna vprašanja sodobnega časa: pri oblikovanju sledi človeku, uporablja trajnostne materiale, podpira lokalno in kakovostno obrt. Gre pri Plečniku za projekt sodobnega mesta, ali zgolj za sobivanje s sodobnim mestom? Kako je/bo sledenje Plečnikovemu duhu zaznamovalo urbanistično politiko Ljubljane, kako bo vpis na Unescov seznam vplival na Plečnikovo zapuščino in na odnos Slovencev do Plečnika in arhitekture.
O vsem tem voditelj Blaž Mazi v reprizi pogovora z gosti v studiu:
- Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine,
- Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana,
- Tomaž Štoka, vodja projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za a arhitekturo in oblikovanje,
- Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.
Na Unecovem seznamu so nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški.
Kaj uvrstitev na seznam svetovne dediščine pomeni za ohranjanje Plečnikovih del, urbanistično politiko Ljubljane in turistično promocijo
Uvrstitev izbranih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je po mnenju poznavalcev priznanje urbanemu oblikovanju po meri človeka. Ne gre za arhitektov opus, ampak za kakovost bivanjskega prostora, ki ga je ustvaril. Ta odgovarja na ključna vprašanja sodobnega časa: pri oblikovanju sledi človeku, uporablja trajnostne materiale, podpira lokalno in kakovostno obrt. Gre pri Plečniku za projekt sodobnega mesta ali samo za sobivanje s sodobnim mestom? Kako je/bo sledenje Plečnikovemu duhu zaznamovalo urbanistično politiko Ljubljane, kako bo vpis na Unescov seznam vplival na Plečnikovo zapuščino in na odnos Slovencev do Plečnika in arhitekture.
O vsem tem voditelj Blaž Mazi v ponovitvi pogovora z gosti v studiu:
– Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine,
– Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana,
– Tomaž Štoka, koordinator projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje,
– Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.
Na Unescovem seznamu so nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški.
Na svetovnem seznamu Unesca je sicer skupno 1154 enot, od tega 897 na kulturnem delu, 218 je naravnih čudes, 39 enot pa zajema oboje.
4599 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Uvrstitev izbranih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je po mnenju poznavalcev priznanje urbanemu oblikovanju po meri človeka. Ne gre za arhitektov opus, ampak za kakovost bivanjskega prostora, ki ga je ustvaril. Ta odgovarja na ključna vprašanja sodobnega časa: pri oblikovanju sledi človeku, uporablja trajnostne materiale, podpira lokalno in kakovostno obrt. Gre pri Plečniku za projekt sodobnega mesta, ali zgolj za sobivanje s sodobnim mestom? Kako je/bo sledenje Plečnikovemu duhu zaznamovalo urbanistično politiko Ljubljane, kako bo vpis na Unescov seznam vplival na Plečnikovo zapuščino in na odnos Slovencev do Plečnika in arhitekture.
O vsem tem voditelj Blaž Mazi v reprizi pogovora z gosti v studiu:
- Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine,
- Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana,
- Tomaž Štoka, vodja projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za a arhitekturo in oblikovanje,
- Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.
Na Unecovem seznamu so nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški.
Kaj uvrstitev na seznam svetovne dediščine pomeni za ohranjanje Plečnikovih del, urbanistično politiko Ljubljane in turistično promocijo
Uvrstitev izbranih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je po mnenju poznavalcev priznanje urbanemu oblikovanju po meri človeka. Ne gre za arhitektov opus, ampak za kakovost bivanjskega prostora, ki ga je ustvaril. Ta odgovarja na ključna vprašanja sodobnega časa: pri oblikovanju sledi človeku, uporablja trajnostne materiale, podpira lokalno in kakovostno obrt. Gre pri Plečniku za projekt sodobnega mesta ali samo za sobivanje s sodobnim mestom? Kako je/bo sledenje Plečnikovemu duhu zaznamovalo urbanistično politiko Ljubljane, kako bo vpis na Unescov seznam vplival na Plečnikovo zapuščino in na odnos Slovencev do Plečnika in arhitekture.
O vsem tem voditelj Blaž Mazi v ponovitvi pogovora z gosti v studiu:
– Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine,
– Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana,
– Tomaž Štoka, koordinator projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje,
– Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.
Na Unescovem seznamu so nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški.
Na svetovnem seznamu Unesca je sicer skupno 1154 enot, od tega 897 na kulturnem delu, 218 je naravnih čudes, 39 enot pa zajema oboje.
Od novega leta bo pri prodaji ali oddaji nepremičnine v najem obvezno navesti podatke o energijski učinkovitosti stavbe v energetski izkaznici. O tem, zakaj pravzaprav potrebujemo ta dokument, kako so pristojni rešili nekatere zaplete v zvezi s tem in kaj novost pomeni za trg nepremičnin, bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h. Z vprašanji strokovnjakom boste lahko sodelovali tudi poslušalci. Z voditeljico Erno Strniša.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Brezplačno pripravništvo se je izrodilo v novodobno suženjstvo. V želji po čim večji prožnosti trga dela, predvsem pa v prizadevanjih po čim večjem zmanjševanju stroškov dela, delodajalci ukrepajo zelo različno. Problem so zlasti legalne luknje v zakonu. Zakaj mlade silijo v brezplačno delo? Zakaj preprosto ne ukinejo takšne oblike dela? Kaj bo v zvezi s tem storila država? V Studiu ob 17h z voditeljico Snežano Ilijaš.
Je Mariborska blagajna res skoraj prazna in občina tik pred bankrotom, kot je pred dnevi sporočil župan Andrej Fištravec in napovedal, da da bodo iz proračuna izpadli vsi programi s področja kulture, šolstva, sociale. Mariborčane pa naj bi zadele visoke podražitve komunale,vrtcev in davek na dež. Se je denar vendarle našel ? Kaj se dogaja v Mariboru v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljem Dejanom Ratom.
Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic bomo preverili, kako v Sloveniji živijo invalidi, ki predstavljajo kar 12 odstotkov populacije. Njihovo število se vsako leto povečuje zaradi staranja prebivalstva, slabih delovnih razmer in kroničnih bolezni. O položaju invalidov pri nas bomo govorili s predstavniki slepih, gluhih in gibalno oviranih v Studiu ob 17-ih z voditeljico Liano Buršič.
Mednarodnemu dnevu boja proti korupciji se vsako leto pridruži tudi Slovenija, sicer ena od redkih držav, kjer sta integriteta in poštenost uzakonjeni. A kaj ko je že nekakšna folklora, da se zakoni pri nas ne spoštujejo, o poštenosti in integriteti pa govorimo le takrat, ko ostanemo brez vsak svojih zvez in poznanstev. O tem, kdaj bomo opustili sorazmerno ničelno toleranco, v Studiu ob 17ih z voditeljem Robertom Škrjancem.
Kaj bi za Slovenijo pomenilo, če ne bo plinovoda Južni tok, ki bi k nam pripeljal ruski plin tako, da bi trasa obšla Ukrajino? Bi bila okrnjena oskrba Slovenije s plinom? Kakšen je krizni načrt za primer prekinitve dobave in katere so alternativne poti za uvoz tega energenta? Pred jutrišnjim sestankom ministrov za energetiko v Bruslju se bomo vprašali tudi to, ali lahko pričakujemo drugačne rešitve glede plinovoda. V Studiu ob 17h z Erno Strniša.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vlada je od javnih uslužbencev pričakovala za 127 milijonov evrov dodatnih znižanj stroškov dela, saj v nasprotnem ne bi bilo mogoče zmanjšati primanjkljaja. Zdaj je privolila v 30 milijonov evrov , to pa je zgolj petina prvotnih pričakovanj. Kako bo nadomestila 100-milijonski izpad – bo zvišala davke, oklestila naložbe? Ali se je ob tem upravičeno zanašati na gospodarsko okrevanje? Ali sploh lahko znižamo primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda? O tem z gosti v današnji oddaji Studio ob 17-ih voditeljica Zdenka Bakalar.
Novi varčevalni ukrepi bodo vplivali tudi na delovanje 212-ih slovenskih občin. Nekatere predloge je resorno ministrstvo zaradi upora že umaknilo, a nekaj možnosti za varčevanje je prav gotovo tudi v lokalni samoupravi. Kaj predlaga ministrstvo in kaj občine? Kje se lahko oklestijo finančna sredstva, kaj je z ukrepi debirokratizacije in koliko je vnovič aktualna zamisel o povezovanju občin na regionalni ravni? O tem in drugih podobnih vprašanjih v današnjem Studiu ob 17-ih in voditelj Danijel Poslek.
Ob svetovnem dnevu AIDS-a ugotavljamo, da cilj zaustavitve širjenja virusa HIV do prihodnjega leta ne bo dosežen. Število okuženih po svetu, v Evropi in pri nas narašča kljub preventivnim programom in ozaveščanju o nevarnosti. Kako zaustaviti širjenje okužbe, ki se še vedno prepogosto razvije v smrtno bolezen? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Eniso Brizani.
Jubilejni knjižni sejem, ki prinaša vrsto privlačnih novosti, je odprt še dva dneva, v Studiu ob 17-ih pa bomo spregovorili o prevajanju slovenske literature, o njenem preboju na tuje trge, o črpanju sredstev na razpisih Evropske unije in o marsičem, kar doma, na slovenskih tleh, ovira preboj in s tem stabilnejši položaj ustvarjalcev, prevajalcev in založnikov. Z voditeljico Simono Kopinšek.
Slovenska smučišča, na katerih težko pričakujejo sneg in začetek zimske sezone, so v velikih finančnih težavah. Kljub primežu bančnih obveznosti upravljavci ostajajo optimisti. Z manjšimi posodobitvami in povezovanji ter iskanjem smučarjev na novih trgih iščejo nove prihodke. Bi lahko občine, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja, tudi z lastniškimi vstopi pomagale pri reševanju razmer? Bo država vendarle našla sistemsko rešitev ali pa se bo tudi zaradi prepuščenosti samim sebi število zaprtih domačih smučišč še povečalo. Odgovore bomo iskali v Studiu ob sedemnajstih z voditeljico Aljano Jocif.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neveljaven email naslov