Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uvrstitev izbranih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je po mnenju poznavalcev priznanje urbanemu oblikovanju po meri človeka. Ne gre za arhitektov opus, ampak za kakovost bivanjskega prostora, ki ga je ustvaril. Ta odgovarja na ključna vprašanja sodobnega časa: pri oblikovanju sledi človeku, uporablja trajnostne materiale, podpira lokalno in kakovostno obrt. Gre pri Plečniku za projekt sodobnega mesta, ali zgolj za sobivanje s sodobnim mestom? Kako je/bo sledenje Plečnikovemu duhu zaznamovalo urbanistično politiko Ljubljane, kako bo vpis na Unescov seznam vplival na Plečnikovo zapuščino in na odnos Slovencev do Plečnika in arhitekture.
O vsem tem voditelj Blaž Mazi v reprizi pogovora z gosti v studiu:
- Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine,
- Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana,
- Tomaž Štoka, vodja projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za a arhitekturo in oblikovanje,
- Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.
Na Unecovem seznamu so nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški.
Kaj uvrstitev na seznam svetovne dediščine pomeni za ohranjanje Plečnikovih del, urbanistično politiko Ljubljane in turistično promocijo
Uvrstitev izbranih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je po mnenju poznavalcev priznanje urbanemu oblikovanju po meri človeka. Ne gre za arhitektov opus, ampak za kakovost bivanjskega prostora, ki ga je ustvaril. Ta odgovarja na ključna vprašanja sodobnega časa: pri oblikovanju sledi človeku, uporablja trajnostne materiale, podpira lokalno in kakovostno obrt. Gre pri Plečniku za projekt sodobnega mesta ali samo za sobivanje s sodobnim mestom? Kako je/bo sledenje Plečnikovemu duhu zaznamovalo urbanistično politiko Ljubljane, kako bo vpis na Unescov seznam vplival na Plečnikovo zapuščino in na odnos Slovencev do Plečnika in arhitekture.
O vsem tem voditelj Blaž Mazi v ponovitvi pogovora z gosti v studiu:
– Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine,
– Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana,
– Tomaž Štoka, koordinator projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje,
– Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.
Na Unescovem seznamu so nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški.
Na svetovnem seznamu Unesca je sicer skupno 1154 enot, od tega 897 na kulturnem delu, 218 je naravnih čudes, 39 enot pa zajema oboje.
4594 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Uvrstitev izbranih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je po mnenju poznavalcev priznanje urbanemu oblikovanju po meri človeka. Ne gre za arhitektov opus, ampak za kakovost bivanjskega prostora, ki ga je ustvaril. Ta odgovarja na ključna vprašanja sodobnega časa: pri oblikovanju sledi človeku, uporablja trajnostne materiale, podpira lokalno in kakovostno obrt. Gre pri Plečniku za projekt sodobnega mesta, ali zgolj za sobivanje s sodobnim mestom? Kako je/bo sledenje Plečnikovemu duhu zaznamovalo urbanistično politiko Ljubljane, kako bo vpis na Unescov seznam vplival na Plečnikovo zapuščino in na odnos Slovencev do Plečnika in arhitekture.
O vsem tem voditelj Blaž Mazi v reprizi pogovora z gosti v studiu:
- Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine,
- Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana,
- Tomaž Štoka, vodja projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za a arhitekturo in oblikovanje,
- Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.
Na Unecovem seznamu so nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški.
Kaj uvrstitev na seznam svetovne dediščine pomeni za ohranjanje Plečnikovih del, urbanistično politiko Ljubljane in turistično promocijo
Uvrstitev izbranih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je po mnenju poznavalcev priznanje urbanemu oblikovanju po meri človeka. Ne gre za arhitektov opus, ampak za kakovost bivanjskega prostora, ki ga je ustvaril. Ta odgovarja na ključna vprašanja sodobnega časa: pri oblikovanju sledi človeku, uporablja trajnostne materiale, podpira lokalno in kakovostno obrt. Gre pri Plečniku za projekt sodobnega mesta ali samo za sobivanje s sodobnim mestom? Kako je/bo sledenje Plečnikovemu duhu zaznamovalo urbanistično politiko Ljubljane, kako bo vpis na Unescov seznam vplival na Plečnikovo zapuščino in na odnos Slovencev do Plečnika in arhitekture.
O vsem tem voditelj Blaž Mazi v ponovitvi pogovora z gosti v studiu:
– Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine,
– Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana,
– Tomaž Štoka, koordinator projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje,
– Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.
Na Unescovem seznamu so nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški.
Na svetovnem seznamu Unesca je sicer skupno 1154 enot, od tega 897 na kulturnem delu, 218 je naravnih čudes, 39 enot pa zajema oboje.
Povprečna plastična vrečka je pri nas v uporabi samo pol ure, razkraja pa se tudi do tisoč let. Več ton jih vsak dan konča v rekah in oceanih, posledično pa tudi na naših krožnikih. Ministrstvo za okolje v tem mesecu v sodelovanju s trgovci in šolami ozavešča s kampanjo Imam svojo vrečko. V oddaji o tem, kako plastika obremenjuje okolje, kakšna grožnja je za naravo ter za zdravje ljudi in živali. Kako omejiti njeno uporabo?
Jutri bo potekala največja družbena akcija na svetu, svetovni dan čiščenja. Na ta dan se bo združilo več milijonov ljudi z vsega sveta v boju proti enemu najbolj perečih ekoloških problemov – odpadkom. Tudi v Sloveniji bomo v enem dnevu očistili našo deželo. Organizator, društvo Ekologi brez meja, pravi, da bo tokrat zadnjič.
Danes bodo poslanci glasovali o seznamu 16-ih ministrskih kandidatov. Pričakujemo, da bo izvoljena 13-ta slovenska vlada, ki naj bi se še isti dan sešla na svoji prvi seji. Vodil jo bo novinec v državni politiki Marjan Šarec. Sestavil je koalicijo petih strank, ki v državnem zboru ne bo imela večine.V Studiu ob 17-ih spremljamo dogajanje v parlamentu in komentiramo, kakšna so pričakovanja in kako stabilna naj bi bila manjšinska vlada.
Kako vidi prihodnost Unije predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, kakšne so prioritete, ki jih je predstavil v letnem govoru o stanju v Uniji, kakšna je njegova vizija, ki v času razdeljenosti in populizma izginja izpred oči. Tudi na blejskem strateškem forumu so se razpravljavci iz več deset držav spraševali, kaj sploh še združuje Evropo in kakšna prihodnost jo čaka po brexitu, že kar tradicionalna pa je bila razprava o Zahodnem Balkanu.
Današnje politične in gospodarske razmere so posledica najhujše finančne in gospodarske krize po veliki depresiji. Pred desetimi leti je propad ameriške naložbene banke Lehman Brothers močno zamajal tudi gospodarstva Evrope in z njimi usode ljudi. Slovenija se je s krizo spopadla v dveh valovih. Vprašanje današnjega dne je ali smo danes bolj varni pred toksičnimi vrednostnimi papirji ter izgubami prihrankov in služb in ali se nam morda obeta nova kriza.
Nekateri največji ponudniki internetnih storitev dobivajo milijonske zaslužke s posredovanjem vsebin, ne da bi njihovi avtorji dobili plačilo. To področje naj bi uredila nova evropska direktiva o enotnem digitalnem trgu, vendar so mnenja o njej različna. Avtorske organizacije jo podpirajo, saj je zanje vsaka ureditev boljša od trenutnega položaja, slišati pa je tudi opozorila, da direktiva sploh ne bo uredila avtorskih pravic in da bo z njo konec interneta, kot ga poznamo. Obe strani pa druga drugi očitata, da za njihovimi stališči stojijo multinacionalne družbe, ki na internetu kujejo velikanske dobičke. V Studiu ob 17-ih bomo pred glasovanjem v Evropskem parlamentu primerjali mnenja. Gostje oddaje bodo: evropska poslanca Igor Šoltes in Franc Bogovič, Rok Andrée, predsednik Piratske stranke Slovenije, in Luka Novak, poslovodja Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja (SAZOR).
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
So nas minisitrski kandidati na predstavitvah v DZ prepričali, da poznjo svoje področje in prednostne naloge, kako se jih bodo lotili? Kako se bodo prihodnji ministri vlade Marjana Šarca spopadli z izzivi na svojih področjih? Kdo so novi ministrski obrazi in s kakšnimi načrti so opremljeni, kaj lahko ponudijo stari obrazi?
Nepremičnina je tudi naložba, pogosto dodatek k plači ali pokojnini. So naložbe v nepremičnine pri nas varne? Na kaj moramo biti pazljivi, ko se lotimo nepremičninskega posla? Zakaj cene stanovanj rastejo, cene poslovnih nepremičnin pa ne? V današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Marjanom Vešligajem.
Namera iz koalicijske pogodbe o tem, da naj bi osebne prihodke od kapitala in rent vključili v osnovo za odmero dohodnine, je sprožila neverjeten vihar različnih stališč in politične pretrese. Zdaj so dividende, obresti in najemnine obdavčene z dokončno 25-odstotno stopnjo, stopnja obdavčitve kapitalskih dobičkov pa je odvisna od trajanja lastništva vrednostnega papirja. Nova vlada bi tudi te prihodke vključila v dohodnino. Kaj bi to pomenilo? Bodo podjetniki iskali bolj ugodna davčna okolja in kje? V večini davčno urejenih držav so namreč obremenitve običajno višje kot pri nas.
Začenja se novo šolsko leto. Šolarji, njihovi starši in učitelji vstopajo vanj vsak s svojimi pričakovanji in načrti. Kakšno naj bo sodelovanje med starši in šolo s poudarkom na novem pravilniku, po katerem polnoletni dijaki odločajo, ali naj imajo starši vpogled v njihove ocene, ter si sami pišejo opravičila. Je to pot k odgovornosti ali kontradiktornost?
Že dlje časa trajajoča huda gospodarska kriza v Venezueli in posledični beg Venezuelcev v tujino dobivata dramatične razsežnosti. Združeni narodi posledice primerjajo celo z begunsko krizo v Sredozemlju. Iz države je zbežalo več kot 2 milijona ljudi, skoraj milijon in pol ljudi v Venezueli trpi zaradi podhranjenosti. V državi, odvisni od izvoza nafte, primanjkuje osnovnih dobrih, kot so hrana in zdravila.
Piran je turistično najbolj razvita slovenska občina. Še vedno – čeprav je v zadnjem obdobju zaostajal za povprečno stopnjo rasti turizma tako v državi kot tudi v hrvaški Istri. Pred poletjem je dobil novo strategijo. Mu bo ta dala svež zagon? Voditeljica: Jasna Preskar.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovensko kmetijstvo potrebuje generacijsko in tehnološko prenovo. A kako zadržati mlade na podeželju? Kaj od nove vlade pričakujejo mladi kmetje? Uporaba sodobnih digitalnih tehnologij za upravljanje in nadzor v nasadih, poljih in hlevih lahko poveča učinkovitost dela, zmanjša stroške proizvodnje in prinese večji dohodek na kmetiji. Kako pametni so samovozeči traktorji?
Pedofilski škandal v ameriški zvezni državi Pennsylvaniji je znova opozoril na spolne zlorabe mladoletnih oseb v Katoliški cerkvi. Papež Frančišek je napisal pismo, v katerem jih ostro obsoja. Pedofilija pa je hud problem, ki je razširjen tudi drugje v družbi.
Tema tokratne oddaje so različne manjšine, v njej pa sodelujejo pisateljica in poslanka Nataša Sukič, predsednik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije Jožek Horvat Muc ter kulturni antropolog in sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Milan Obid. V pogovoru z Markom Goljo nam vsaj nekoliko približujejo manjšinsko izkušnjo, stvarnost in morda tudi prihodnost.
Napetosti med Washingtonom in Ankaro ter posledična podvojitev ameriških carin na turško jeklo in aluminij so močno pretresle turško gospodarstvo in vplivale na padec vrednosti turške valute. Turški predsednik Erdogan medtem utrjuje oblast, nadaljuje gonjo proti vsem nasprotnikom in se zapleta v prepire s ključnimi članicami mednarodne skupnosti.
Poletje je čas dopustniških potepanj. Pozanimali smo se, kaj je Sevnici prineslo dejstvo, da je tam preživljala otroštvo prva dama Združenih držav. Mediji so Sevnico postavili na svetovni zemljevid; ima zato več turistov, kateri so še drugi gospodarski učinki? Kaj pravijo domačini – so že siti Melanijine zgodbe?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neveljaven email naslov