Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
To zimo je v gorah vse več obiskovalcev, dobro opremljenih, a tudi neizkušenih in slabo telesno pripravljenih. Večji obisk povečuje tudi število tragičnih nesreč. Gorski reševalci, Planinska zveza, policija in gorski vodniki svetujejo, svarijo, priporočajo previdnost in odgovornost. To dvoje bi moralo biti na prvem mestu, a žal sedanje zdravstvene razmere in družbena omrežja spreminjajo tudi zavedanje o nevarnostih in spoštovanju gora. Gorski reševalci pa so ob nesrečah v zahtevnih razmerah izpostavljeni novim tveganjem in psihičnim pritiskom. O tem, kako naprej, voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki.
Gostje:
- Janez Rozman, predsednik Gorsko reševalne zveze Slovenije,
- Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije,
- Rok Zalokar, gorski vodnik,
- Peter Markič, psiholog in gorski reševalec.
Je zaradi covida-19 v gorah več nepremišljenih avanturistov? Bi bilo nesreč manj, če bi uvedli posebno zavarovanje ali (delno) kritje stroškov reševanja?
To zimo je v gorah vse več obiskovalcev, dobro opremljenih, a tudi neizkušenih in slabo telesno pripravljenih. Večji obisk povečuje tudi število tragičnih nesreč. Gorski reševalci, Planinska zveza, policija in gorski vodniki svetujejo, svarijo, priporočajo previdnost in odgovornost. To dvoje bi moralo biti na prvem mestu, a žal zdravstvene razmere in družabna omrežja spreminjajo tudi zavedanje o nevarnostih in spoštovanju gora. Gorski reševalci pa so ob nesrečah v zahtevnih razmerah izpostavljeni novim tveganjem in psihičnim pritiskom. O tem, kako naprej, voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki v terenski oddaji s sedeža GRZS v Kranju.
Gostje:
– Janez Rozman, predsednik Gorsko reševalne zveze Slovenije,
– Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije,
– Rok Zalokar, gorski vodnik,
– Peter Markič, psiholog in gorski reševalec.
4609 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
To zimo je v gorah vse več obiskovalcev, dobro opremljenih, a tudi neizkušenih in slabo telesno pripravljenih. Večji obisk povečuje tudi število tragičnih nesreč. Gorski reševalci, Planinska zveza, policija in gorski vodniki svetujejo, svarijo, priporočajo previdnost in odgovornost. To dvoje bi moralo biti na prvem mestu, a žal sedanje zdravstvene razmere in družbena omrežja spreminjajo tudi zavedanje o nevarnostih in spoštovanju gora. Gorski reševalci pa so ob nesrečah v zahtevnih razmerah izpostavljeni novim tveganjem in psihičnim pritiskom. O tem, kako naprej, voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki.
Gostje:
- Janez Rozman, predsednik Gorsko reševalne zveze Slovenije,
- Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije,
- Rok Zalokar, gorski vodnik,
- Peter Markič, psiholog in gorski reševalec.
Je zaradi covida-19 v gorah več nepremišljenih avanturistov? Bi bilo nesreč manj, če bi uvedli posebno zavarovanje ali (delno) kritje stroškov reševanja?
To zimo je v gorah vse več obiskovalcev, dobro opremljenih, a tudi neizkušenih in slabo telesno pripravljenih. Večji obisk povečuje tudi število tragičnih nesreč. Gorski reševalci, Planinska zveza, policija in gorski vodniki svetujejo, svarijo, priporočajo previdnost in odgovornost. To dvoje bi moralo biti na prvem mestu, a žal zdravstvene razmere in družabna omrežja spreminjajo tudi zavedanje o nevarnostih in spoštovanju gora. Gorski reševalci pa so ob nesrečah v zahtevnih razmerah izpostavljeni novim tveganjem in psihičnim pritiskom. O tem, kako naprej, voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki v terenski oddaji s sedeža GRZS v Kranju.
Gostje:
– Janez Rozman, predsednik Gorsko reševalne zveze Slovenije,
– Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije,
– Rok Zalokar, gorski vodnik,
– Peter Markič, psiholog in gorski reševalec.
Mediji so v trenutni situaciji v svetu pogosto edini stik s športom. Ker gledalcev ni na prizoriščih, se spreminjajo odnosi med mediji, organizatorji in športnimi zvezami. V oddaji razgrinjamo, kdo je pri tem najbolj izpostavljen in na kakšen način medijske hiše pridobijo pravico do poročanja s športnih dogodkov. Kaj medijske pravice prinesejo organizatorjem tekmovanj in kako se jim morajo prilagajati športniki in športne zveze? Kako šport in mediji sobivajo v večjih, ekonomsko bogatejših državah in kako v Sloveniji? Kakšna je pri vsem tem vloga in kakšne so pravice javnih medijev? Kakšen potencial ima slovenski medijski in športni prostor? Odgovore na vsa ta vprašanja išče voditelj Boštjan Reberšak z gosti: - Matic Švab, poslovni direktor Olimpijskega komiteja Slovenije, - Gregor Peternel, odgovorni urednik športnega programa Televizije Slovenija, - Tomaž Šušteršič, generalni sekretar največjih tekmovanj v Planici, - Tomaž Ambrožič, direktor podjetja Sport Media Focus.
V svetu vsako leto zavržemo 92 milijonov ton oblačil, proizvodnja novih pa skokovito narašča. Ob tem je tekstilna industrija odgovorna za petino onesnažene vode na svetu in desetino toplogrednih izpustov. Kako to spremeniti, da bo tudi tekstilna in oblačilna panoga bolj trajnostno naravnana? Enega od odgovorov ponuja evropski projekt o recikliranju tekstila, pri katerem je ključno slovensko znanje in v okviru katerega so v Mariboru postavili prvo demonstracijsko linijo za kemijsko recikliranje na svetu. O teh in drugih rešitvah se je Nina Slaček v pomladni Intelekti pogovarjala s tehniško vodjo projekta, Aleksandro Lobnik z mariborske Strojne fakultete in Inštituta za okoljevarstvo in senzorje, Katjo Simončič z Inštituta za kriminologijo in vodjo Zavoda za pravično trgovino Tri muhe Živo Lopatič.
Trg z zelenjavo pri nas je eden od najbolj neurejenih. So krivi pridelovalci s slabo organiziranostjo ali zakonodaja, ki omogoča nepreglednost? Slovenski tržni pridelovalci poročajo, da nimajo kam prodati zelenjave, na trgovskih policah pa je - razen na vrhuncu sezone - več uvoženih kot doma pridelanih vrtnin. Država spodbuja postavitve novih rastlinjakov, s katerimi bi povečali stabilnost oskrbe z zelenjavo. Nekateri trgovci in dobavitelji že sklepajo pogodbe, ki so temelj načrtovane zelenjadarske proizvodnje. Ob koncu glavne sezone prodaje sveže zelenjave Jernejka Drolec s predstavniki zelenjavne verige ocenjuje, kakšna je bila ta sezona in kako se pripraviti na prihodnjo. Gostje: - Jože Podgoršek, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo, - Patricija Pirnat, predsednica zelenjavne verige SLO; - Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze SLO; - Tina Bibič, direktorica svežega programa (sadje, zelenjava) v Mercatorju. - Branko Majerič, tržni pridelovalec zelenjave iz Moškanjcev na Ptujskem polju, član odbora za zelenjadarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici.
Goriška regija je posledice epidemije občutila prej kot ostala območja v državi. Zaprtje meje z Italijo je ohromilo življenje, saj je gospodarstvo neposredno in posredno močno odvisno od italijanskega tržišča in gostov in sosednje države. Oblikovala se je Iniciativa Rešimo Goriško, ki je na odločevalce naslovila prošnjo, da v luči zaostrenih razmer regijo podpre z dodatnimi ukrepi. To se ni zgodilo, meja se je znova odprla in življenje se počasi vrača v stare tirnice. V oddaji iz novogoriškega studia Radia Koper voditeljica Ingrid Kašca Bucik s sogovorniki razgrinja zdajšnje stanje in priprave na morebitno vnovično zaostritev razmer. Gostje: - župan mestne občine Nova Gorica Klemen Miklavič, - predsednik uprave Hit Tomaž Repinc, - pobudnik iniciative Rešimo Goriško Marino Furman, - predsednik območne Obrtne zbornice Zoran Simčič.
Še vedno velja, da bodo prvega septembra v šolo odšli vsi učenci in dijaki. Tako kot tudi v večini evropskih držav. Seveda pa bo končna odločitev odvisna predvsem od epidemiološke situacije. Različni možni scenariji so pripravljeni, šole pa se že pospešeno pripravljajo na priporočene omejitve. Kako bo potekal pouk, kakšna bo kakovost, kaj bo okrnjeno in kaj spremenjeno? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljico Natašo Lang.
Organizacija in izvedba glasbenega festivala je tudi v povsem vsakdanjih okoliščinah precej zahtevno delo, letošnja negotova situacija ob soočanju z ukrepi za zajezitev epidemije pa je ustaljena pravila obrnila na glavo. Mnogo festivalov je bilo prestavljenih ali povsem odpovedanih, le redki organizatorji so se v teh okoliščinah odločili, da po svojih najboljših močeh vseeno izpeljejo prilagojene programe in tako obiskovalcem ponudijo živo, neposredno koncertno izkušnjo. O izzivih letošnjega festivalskega poletja bodo v današnjem Studiu ob 17.00 spregovorili: direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek, umetniški vodja Festivala Radovljica Domen Marinčič, organizator tolminskega festivala Punk Rock Holiday Andrej Sevšek, programski vodja festivala Trnovfest Iztok Kurnik in predstavnik koalicije glasbene stroke David Morgan. Pogovor bo vodila glasbena urednica Teja Klobčar.
Napovedane spremembe medijske zakonodaje so neprijazne tudi do regionalnih medijev, čeprav prav ti pripovedujejo realnost tamkajšnjega prostora ter govorijo in pišejo o identiteti bližnjega okolja, o vrednotah in ambicijah. Še zlasti se ta nepogrešljivost pokaže v kriznih razmerah. Kakšna sta vloga in pomen regionalnih medijev Radia Televizije Slovenija v Mariboru in Kopru ter kaj vse nastaja znotraj teh centrov v današnjem Studiu ob 17h, ki z gosti in novinarkama Vesno Martinec in Barbaro Kampos poteka med radijskima studiema iz Kopra in Maribora.
V Belorusiji deseti dan po predsedniških volitvah še ni miru. Avtokrat Aleksander Lukašenko vztraja, da je dobil že šesti predsedniški mandat, več sto tisoč demonstrantov pa meni, da volitve niso bile poštene in da je zmagala neformalna vodja opozicije Svetlana Tihanovska, ki je medtem morala pobegniti v Litvo. Kam pelje beloruska kriza, na kaj ali na koga pri tem računa uradna Moskva, kakšen je odnos Zahoda v luči izrednega vrha EU? O vsem tem gosti in voditelj Miha Lampreht v Studiu ob 17h.
Nepremičninski trg se počasi prebuja, cene stanovanj pa še naraščajo. Veliko zanimanja je tudi za najem nepremičnin. Prav najem bi rada spodbujala tudi država. Na ministrstvu za okolje in prostor so napisali popravke stanovanjskega zakona in jih dali v javno razpravo. Predlagajo ustanovitev javne najemniške službe, premikajo mejo za zadolževanje stanovanjskih skladov in večajo znesek neprofitnih najemnin ter subvencij. Kaj se dogaja na trgu stanovanj, bodo skladi imeli več denarja za graditev novih, se država pravilno loteva popravkov? In ne nazadnje, kakšne spremembe nas čakajo pri upravljanju večstanovanjskih stavb? O tem z gosti in voditeljico Majo Derčar v Studiu ob sedemnajstih.
Več kot stoletje je že od podpisa Trianonske pogodbe, enega od ključnih mirovnih sporazumov po prvi svetovni vojni, ki je med drugim Sloveniji dala Prekmurje. Civilni upravitelj je oblast prevzel na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih 17 avgusta. Zato v Sloveniji na ta dan praznujemo. Ali spomin na takratne dni še vedno bremeni odnose med narodi nekdanje donavske monarhije? Ali pa so odprte meje in skupna evropska prihodnost obliž na rane tistega časa? O tem v oddaji, ki jo je ob obletnici podpisa pogodbe v studiu v Lendavi posnel Marjan Vešligaj z zgodovinarji in publicisti. Vabljeni k poskušanju! Gostje: – Metka Fujs, direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota, – László Göncz, zgodovinar, nekdanji poslanec narodne skupnosti v Državnem zboru, – Attila Kovacs, vodja enote Inštituta za narodnostna vprašanja v Lendavi, docent na Univerzi v Mariboru, – Uroš Lipušček, naš dopisnik, avtor znanstvene monografije Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919.
Epidemija covida ne pojenja. Virusu ne pride do živega ne vročina in tudi ne zaščitni ukrepi. Cel svet zato upa in čaka na učinkovito cepivo. Čeprav ga raziskovalci napovedujejo že za konec letošnjega leta, pa je o njem še vedno več vprašanj kot odgovorov. Strokovnjake zanima, katero cepivo bo prvo prestalo vse potrebne varnostne teste – oxfordsko, kitajsko, indijsko ali rusko. Kako daleč pa je slovensko? Razvoj cepiva običajno traja več let; cepivo proti novemu koronavirusu pa bi dobili celo prej kot v enem letu. Kako je to mogoče? Kako varno bo tako cepivo? Analiza stanja v Studiu ob 17h. Sodelujejo: infektologinja dr. Tatjana Lejko Zupanc z Infekcijske klinike v Ljubljani, sintezni biolog dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, farmacevt dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo, infektolog dr. Ivo Ivić s Klinike za infekcijske bolezni v Splitu in infektolog dr. Andrej Trampuž s Klinike Charite v Berlinu. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Bao_5/ Pixabay
Postanek državnega sekretarja Mika Pompea na Bledu je prvi obisk kakega ameriškega zunanjega ministra v Sloveniji po skoraj četrt stoletja. Dobro in koristno je imeti za svoje zaveznice najmočnejše države na svetu, če to ne izključuje možnosti sodelovanja z drugimi. Zadovoljstvo ob srečanju zato spremlja tudi previdnost. V oddaji bom osvetlili ozadje skupne izjave o varnosti omrežij 5G in tehnološke tekme s Kitajsko, razgrnili ameriške interese na področju energetike, tudi v luči zamisli o graditvi drugega bloka krške nuklearke, in se vprašali, ali bomo v Sloveniji v prihodnje gostili ameriške vojake. O gospodarskih, političnih in strateških vidikih slovensko-ameriških odnosih voditelj Matjaž Trošt in gostje: - Faris Kočan, Center za mednarodne odnose pri Fakulteti za družbene vede, - Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost, nekdanji direktor Uprave za jedrsko v varnos in inšpektor Mednarodne agencije za jedrsko energijo , - Aleš Špetič, podjetnik, nekdanji digitalni glasnik.
Na področju prometne varnosti se nam v prihodnjih mesecih obeta kar nekaj sprememb. Infrastrukturno ministrstvo je v medresorsko usklajevanje poslalo predlog novele Zakona o pravilih v cestnem prometu, ki predvideva nekaj novosti. Podrobneje določa uporabo vse bolj priljubljenih električnih skirojev v prometu, zvišuje globo za uporabo mobilnega telefona med vožnjo, predvidena je tudi možnost zavijanja desno ob rdeči luči na semaforju. Nova pravila morajo zeleno luč dobiti najprej v vladi in nato še v Državnem zboru, po mnenju ministrstva pa bodo prispevala k izboljšanju prometne varnosti pri nas. O tem, kaj utegnejo predvidene spremembe prinesti v praksi in kakšni so najnovejši trendi prometne varnosti, voditelj Jure Čepin ter državni sekretar Aleš Mihelič, inštruktor varne vožnje pri AMZS-ju Manuel Pungertnik in v.d. direktorja Agencije za varnost prometa Jože Hribar.
Poleti bi praviloma morala biti ponudba študentskega dela najbogatejša. A letos so se razmere na trgu dela močno spremenile. Podjetja so zaradi epidemije čez noč ostala brez naročil in številni so izgubili delo. Preverjamo vpliv krize na študentsko delo in predstavljamo posledice. So se urne postavke študentov v obdobju krize znižale? Kateri delodajalci povprašujejo po študentih? Kaj prinaša jesen? O vsem tem v reprizi julijskega pogovora Urške Valjavec s predsednikom Študentske organizacije Slovenije Klemnom Peranom in vodjo marketinga na E študentskem servisu Sašo Praček ter kolegi po Sloveniji.
Lesna in pohištvena industrija, nekoč paradna konja Slovenije, sta zdaj le še bledi senci. Novoles, Lipa, KLI Logatec, to je le nekaj pohištvenih velikanov, ki so propadli v zadnjega četrt stoletja. Če je bilo pred 30-imi leti v Sloveniji v lesno – predelovalni industriji zaposlenih 35 tisoč ljudi, jih je zdaj manj kot 20 tisoč. Približno polovico hlodovine, ki jo posekajo v Sloveniji, razžagajo v tujini, največ v Avstriji in Italiji. Da bi se ta trend obrnil, je pred osmimi leti država sprejela akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti s promocijskim sloganom Les je lep. Za različne spodbude država od takrat namenja več milijonov evrov na leto, a kot ugotavljajo na Direktoratu za lesarstvo pri Ministrstvu za gospodarstvo, pravega preboja ni bilo. Direktorat je zato naročil novo študijo, ki bi naj bila podlaga za pripravo strategije v luči novega večletnega evropskega proračuna za obdobje 2021 – 2027. A nova študija, še preden je postala javna, že sproža številne pomisleke med strokovnjaki, gospodarstveniki in lastniki gozdov. Pravijo, da je izdelana površno ter, da temelji na napačnih predpostavkah. O veliki škotski žagi na Gomilskem v Savinjski dolini, ki bi dala dodaten zagon celotni slovenki lesno-predelovalni industriji, ni ne duha ne sluha, čeprav so sprva načrtovali odprtje za maja letos. Kaj se dogaja v tej panogi in kakšne so možne rešitve, voditelj Matija Mastnak in gostje: - dr. Miha Humar, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani; - Igor Milavec, Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS; - Janez Zafran, družba Slovenski državni gozdovi; - Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije.
Če bo obveljal predlog, s katerim Ministrstvo za okolje in prostor popravlja in dopolnjuje zastareli stanovanjski zakon, se bodo postopno v treh letih povečale neprofitne najemnine in hkrati dvignile subvencije za plačilo najemnin socialno šibkejšim. Republiški stanovanjski sklad bi vzpostavil javno najemniško službo; o uspehu njenega delovanja je še mnogo pomislekov. Zakaj še vedno nimamo korenite spremembe stanovanjskega področja, pač pa le popravke? Česa bi se morala lotiti obsežnejša reforma? Bi lahko z davki uravnavali dogajanje na stanovanjskem trgu? O vsem tem in novostih predlaganega stanovanjskega zakona voditeljica Maja Derčar in gosti: - Anita Hočevar Frantar, vodja sektorja za stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor - Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada RS, - Anton Kožar inštitut za nepremičnine, d.o.o.
Tehnologija spreminja svet. Novo tehnološko revolucijo pomeni 5G-mobilno omrežje pete generacije, ki bo omogočilo internet stvari in z njim nepretrgano povezanost številnih avtonomnih naprav. Ideje razvijalcev so privlačne – od samovozečih vozil do pametnih mest in domov. Več zabave in udobja, večja učinkovitost, večja varnost – torej boljši svet. Pa tudi več naprav in z njimi več podatkov. Ne le osebnih. Zato se je treba vprašati: kaj tak tehnološki razvoj pomeni za družbeni napredek in kibernetsko varnost? Kako torej regulirati razvoj tehnologije? Odgovore boste slišali v Studiu ob 17-ih, voditeljica bo Urško Henigman. Sogovorniki pa bodo: - Matjaž Ropret, urednik spletne strani tehnozvezdje.si, - Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke, - in Nina Pejič, raziskovalka mednarodnih odnosov in vzpona Kitajske.
Evropska unija je z dogovorom o skladu za okrevanje in večletnem proračunu v skupni vrednosti 1800 milijard evrov dosegla velik napredek pri skupnem odzivu na krizo ter naredila korak naprej pri skupnemu zadolževanju. Kateri izzivi so še pred nami, kakšno povezavo želimo, smo presegli staro razcepljenost, kam naj gredo evropska sredstva, da bo to res Unija za prihodnje rodove …? Razpravo o prihodnosti bo Unija začela jeseni, nekaj razmislekov pa vam ponujamo v poslušanje v oddaji z voditeljico Sandro Krišelj. Gostje: - profesorica Maja Bučar s Fakultete za družbene vede, - Lucija Karnelutti, predstavnica evropske dijaške organizacije OBESSU, - Igor Mally z zunanjega ministrstva, - Peter Žerjavič, dopisnik Dela iz Bruslja.
Spremembe po navadi izzovejo tako nasprotovanja kot odobravanja, in tudi ko gre za spremembe Uredbe o odpadkih, ni nič drugače. O pomislekih in argumentih zagovornikov in nasprotnikov predlaganih sprememb, predvsem glede statusa odpadka in njegove nadaljnje uporabe, v tokratni oddaji voditeljica Karmen Štrancar Rajevec in gostje: - Senko Pličanič, svetovalec Ministrstva za okolje, - Antonija Božič Cerar, direktorica Službe za varstvo okolja pri GZS, - Ana Mladenović, vodja laboratorija za kamen, agregat in reciklirane materiale ZAG, - Jurij Kočar, Ljuska iniciativa Moravče, - Uroš Macrl, Eko krog.
Letošnja poletna sezona je v znamenju domačih gostov. Temu pritrjuje tudi podatek o junijski statistiki prenočitev v nastanitvenih obratih, ko je bilo domačih gostov le za 3 odstotke manj, zmanjšanje števila tujih gostov pa je bilo veliko večje, skoraj 85-odstotno. Nad izkupičkom - veliko po zaslugi unovčenih turističnih bonov - so lahko navdušeni v tistih delih Slovenije, ki so že prej sloveli kot turistično bolj zanimivi. Ali morda Slovenci in Slovenke na novo odkrivamo državo? Bodo boni prinesli multiplikativne učinke pri drugih, ne zgolj nastanitvenih storitvah? O tem voditeljica Tina Lamovšek in gosti: - Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev, - Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije, - Matija Vimpolšek, predsednik Združenja turističnih kmetij. Naši dopisniki predstavljajo turistični utrip z Obale, iz Gorenjske in zdravilišč, strokovnjakinja za turizem Maja Uran Maravič pa ocenjuje uspešnost turističnih bonov.
Neveljaven email naslov