Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropa je v vojni. Rusija je napadla Ukrajino. V državi vlada kaos, vrstijo se srditi napadi, poročajo o žrtvah in množičnem begu prebivalcev. Kje se bo Rusija ustavila, kaj želi doseči in zakaj vojna? Iz mednarodne skupnosti se vrstijo ostre obsodbe, pripravljajo se dodatne sankcije proti Rusiji, kakšne bodo humanitarne in gospodarske posledice? O vsem tem, pa tudi o zgodovinskem opravičilu izbrisanim in drugih aktualnih temah v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z voditeljico Simeono Rogelj.
Tedenski aktualni mozaik
Evropa je v vojni. Rusija je napadla Ukrajino. V državi vlada kaos, vrstijo se srditi napadi, poročajo o žrtvah in množičnem begu prebivalcev. Kje se bo Rusija ustavila, kaj želi doseči in zakaj vojna? Iz mednarodne skupnosti se vrstijo ostre obsodbe, pripravljajo se dodatne sankcije proti Rusiji, kakšne bodo humanitarne in gospodarske posledice? O vsem tem, pa tudi o zgodovinskem opravičilu izbrisanim in drugih aktualnih temah v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z voditeljico Simeono Rogelj.
4612 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Evropa je v vojni. Rusija je napadla Ukrajino. V državi vlada kaos, vrstijo se srditi napadi, poročajo o žrtvah in množičnem begu prebivalcev. Kje se bo Rusija ustavila, kaj želi doseči in zakaj vojna? Iz mednarodne skupnosti se vrstijo ostre obsodbe, pripravljajo se dodatne sankcije proti Rusiji, kakšne bodo humanitarne in gospodarske posledice? O vsem tem, pa tudi o zgodovinskem opravičilu izbrisanim in drugih aktualnih temah v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z voditeljico Simeono Rogelj.
Tedenski aktualni mozaik
Evropa je v vojni. Rusija je napadla Ukrajino. V državi vlada kaos, vrstijo se srditi napadi, poročajo o žrtvah in množičnem begu prebivalcev. Kje se bo Rusija ustavila, kaj želi doseči in zakaj vojna? Iz mednarodne skupnosti se vrstijo ostre obsodbe, pripravljajo se dodatne sankcije proti Rusiji, kakšne bodo humanitarne in gospodarske posledice? O vsem tem, pa tudi o zgodovinskem opravičilu izbrisanim in drugih aktualnih temah v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z voditeljico Simeono Rogelj.
Gastronomija je sestavni del kulture naroda oziroma območja in njegove dediščine, tradicije, zgodovine. Nekatere države skozi to prizmo udejanjajo gastronomsko diplomacijo, kjer gre za nov način promocije regionalnih in lokalnih kuhinj, oziroma prehranskih kultur s podporo države. Poenostavljeno povedano: gastronomska diplomacija je komunikacija med državami na temelju gastronomije. Kako uspešna in dejavna na tem področju je naša država? Kako to posredno in neposredno prispeva k turizmu in k izboljšanju ali vzpostavljanju odnosov med državami? O vsem tem voditeljica Tina Lamovšek z gosti. Gostje: - Ilona Stermecki, v.d. direktorice Slovenske turistične organizacije, - dr. Janez Bogataj, etnolog, avtor številnih knjig o gastronomiji, - Nataša Prah, vodja Diplomatskega protokola na Ministrstvu za zunanje zadeve, - Tomaž Kavčič, chef z Michelinovo zvezdico nagrajene Gostilne pri Lojzetu.
Po desetletjih dela smo prav pred koncem leta, za božič uspešno poslali v vesolje najbolj tehnološko zapleten teleskop, kar jih je človek ustvaril. Teleskop Jamesa Webba bo prinesel nova spoznanja na prav vseh področjih astronomije, od nastanka prvih zvezd do življenja v vesolju. Uganke življenja in procesov, ki ga omogočajo, bo odslej pomagala odklepati umetna inteligenca. Program AlphaFold je namreč razrešil problem zgradbe proteinov, ki je znanstvenike mučil desetletja. Z analizo ostanki genetskih sledi v okolju pa lahko danes končno dobimo dejansko sliko o vseh živih bitjih, ki tvorijo ekosisteme, ugotovimo pa lahko tudi, kako in zaradi katerih vzrokov so se spreminjali skozi več deset tisočih let. Zanimiv namig: izumrtje mamuta so povzročile podnebne spremembe in ne lov. To je nekaj utrinkov iz prvega letošnjega Studia ob 17ih, ko je v središču pozornosti znanost.
Vsi obrazi epidemije, razgreta in polarizirana politika, nenehno pogledovanje proti državni blagajni in slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije. Vse to je zaznamovalo dogajanje v Sloveniji v letu 2021. Voditeljica Nataša Mulec in naši komentatorji za politiko, zdravstvo in gospodarstvo Tomaž Celestina, Snežana Ilijaš in Zdenka Bakalar analizirajo, kaj se je dogajalo in kaj zares zgodilo.
Taljenje ledenikov, katastrofalne poplave, požari, tornadi, begunci in še epidemija - podobe, ki so postale del sedanjosti in del vsakdanjosti. Te podobe razgaljajo najslabše lastnosti človeka, kot je pomanjkanje solidarnosti in empatije. Med prvimi odločitvami ameriškega predsednika Joeja Bidna po zaprisegi v začetku leta je bila vrnitev k pariškemu sporazumu. Ameriška vojska pa se je umaknila iz Afganistana, ki se pogreza sam vase. Ob tem, ko na evropskih tleh begunci umirajo od mraza, evropski voditelji gledajo stran. Ob obupanih prošnjah otoških držav, ki jim grozi naraščajoča gladina morja, Zahod ne reagira. Cepiva proti covidu-19 je zagotovil predvsem zase. O še enem letu zamujenih priložnostih v pregledu dogajanja v svetu s Špelo Novak in in našimi dopisniki po svetu.
Rekordne podražitve energentov in surovin, pretrgane dobavne verige, pomanjkanje ustrezne delovne sile – to je le nekaj zgodb, ki so na področju gospodarstva zaznamovale leto 2021. V pregledu preteklega dogajanja z gosti v oddaji pretresamo ta in še druga najzanimivejša in najvznemirljivejša dogajanja starega leta, pozornost pa namenjamo tudi gospodarskim pričakovanjem v prihodnjem (post)pandemičnem in supervolilnem letu. Gostje: - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - dr. Marko Jaklič, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb pri Generali Investments.
Slovenski športniki so tudi leta 2021 poskrbeli za kopico vrhuncev. V Tokiu so osvojili tri zlate medalje, Pogačar in Roglič sta znova zmagala na dveh od treh velikih večetapnih dirkah, nogometaši Mure so prvič osvojili naslov državnega prvaka, slovenski nordijski smučarji so na svetovnem prvenstvu šestkrat stopili na zmagovalni oder, odbojkarji pa so v polfinalu evropskega prvenstva s 37 : 35 dobili niz, za katerega se je zdelo, da se nikoli ne bo končal. Skozi te in druge trenutke, ki si jih velja zapomniti, s člani športnega uredništva Radia Slovenija, povezujeta jih Mojca Breskvar in Luka Petrič.
Človek se je učlovečil takrat, ko je nastala prva zgodba, pravi letošnji Prešernov nagrajenec Feri Lainšček. Čeprav se zdi, da je za nami še eno nečloveško leto, to ne drži v celoti. Zgodilo se je namreč tudi nekaj dogodkov desetletja. Med njimi je vpis Plečnikovih del na Unescov seznam, dobili smo Cukrarno, ki sodi med največje infrastrukturne projekte v kulturi, pianist Aleksander Gadžijev se je uvrstil v finale slovitega Chopinovega tekmovanja, slovensko zborovstvo pa je pripravilo mednarodno odmevni festival Europa cantat. To je nekaj dogodkov v letu, ki je bilo znova zahtevno zaradi pandemije, za napetost pa je kljub rekordnemu proračunu skrbel minister Simoniti. Izbor vrhuncev in zdrsov leta 2021 je pripravil Aleksander Čobec.
Ste vedeli, da okrog 700 milijonov Zemljanov, med njimi tudi Rimljani in Dunajčani, pije vodo iz kraških vodonosnikov? Mednarodna speleološka zveza je tudi zato letošnje leto razglasila za mednarodno leto jam in krasa in mu nadela slogan »Raziskujmo, spoznavajmo in varujmo«. S tem je med drugim želela prispevati k boljši ozaveščenosti javnosti o pomenu tega občutljivega sveta, ki nima samočistilne sposobnosti, za preživetje človeštva. Ali smo kaj bližje cilju, kakšno je podzemno življenje, kako raziskujemo in odkrivamo in kakšne skrivnosti skriva ta čarobni svet, voditeljica Sabrina Mulec s sogovorniki. Gostje: - dr. Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa, - Igor Vrhovec, jamski potapljač, - Slavko Polak, kustos biolog z Notranjskega muzeja Postojna, - Borut Peric, krasoslovec in vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame.
Pandemija, ki ji še ni videti konca, je zagotovo hudo prizadela približno 500 slovenskih podjetij industrije sejmov in srečanj. Ta so bila zaradi ostrih omejitev delovanja praktično že vse od lanskega marca, z izjemo letošnjih poletnih mesecev, deležna splošne pomoči, namenjene gospodarstvu. A z njo, kot opozarjajo, ne bodo preživela. Pred njimi so mrtvi meseci, poleg tega je panogo zapustilo že okoli 40 odstotkov kadra s specifičnimi znanji. Kdaj namerava gospodarsko ministrstvo objaviti javni razpis s posebno podporo tem podjetjem in kako iz nezavidljive situacije? Predstavljamo zgodbe različnih podjetnikov iz te industrije, načrte ministrstva za gospodarstvo pojasnjuje državni sekretar Igor Zajc, razmere, načrte in možne rešitve pa komentira profesorica ljubljanske Ekonomske fakultete in mednarodno priznana strokovnjakinja za statistiko in anketno raziskovanje doktorica Irena Ograjenšek.
Glavni cilj nove evropske gozdarske strategije je povečati vlogo gozda v boju proti podnebnim spremembam, izgubi biotske raznovrstnosti in pri krepitvi konkurenčnega krožnega biogospodarstva. Slovenski lastniki gozdov pa skupaj z evropskimi opozarjajo, da strategija omejuje gospodarjenje z gozdovi, namesto da bi spodbujala rabo lesa, in pričakujejo nadomestila za izgubo dohodka. Kakšna je v resnici sposobnost akumulacije CO2 slovenskih gozdov? Lahko Evropa s svojimi predpisi in sporazumi ustavi globalno izsekavanje amazonskih pragozdov? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: - Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, - Rok Sedminek, podpredsednik Zveze lastnikov gozdov, - Primož Simončič, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije, - Nina Tome iz društva FOCUS - društvo za sonaraven razvoj. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališče Unije.
Kakšno Evropsko unijo predaja Slovenija Franciji ob koncu svojega predsedovanja povezavi, smo se spraševali ta teden ob zadnjih zasedanjih evropskega parlamenta in voditeljev Unije med našim predsedovanjem. Evropi smo zagotovili številne nove zakonodajne dogovore, Slovenija pa je – kot je posvaril tudi evropski parlament – vedno bolj razklana in kljub dobim gospodarskim kazalnikom nezadovoljna. Komentiramo vrtenje predvolilnega kolesja, v katero se je ujel interpelirani okoljski minister Vizjak in nesojeno znižanje dohodnine. Kritični pregled tedna tokrat z Blažem Ermencem.
V času, ko se slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije približuje koncu, so se še zadnjič letos v Strasbourgu sešli poslanci Evropskega parlamenta, v Bruslju pa voditelji držav oziroma vlad članic Unije. Na obeh koncih se je žaromet usmeril na Slovenijo. Kako je država, ki nalogo predsedovanja izvaja drugič, opravila s tem zahtevnim projektom, kakšen sijaj in sloves si je pridobila med članicami, kje je poskrbela za premike na ravni Unije in kje so potenciali ostali neizkoriščeni, v kakšni kondiciji vlada predsedovanje predaja Franciji? Kako močan je imunski sistem Unije proti zdajšnji koronakrizi, kako enoten evropski odziv na globalne izzive, kakšno podobo si ustvarja 27-terica ob reakcija na prihode tisočev prišlekov prek zahodne evropske meje, na energetsko krizo, posledice umika sil iz Afganistana, je Zahodni Balkan zavoljo slovenskega angažmaja kaj bliže Uniji, je Slovenija pripomogla k bolj suvereni Evropi ali prej k spodbujanju bolj suverenistične drže posameznih članic, na kako trhlih temeljih sloni evropska pravna država… Voditelj Luka Robida in gostje bodo opravili delno revizijo slovenskega predsedovanja in pogled usmerili tudi k drugim aktualnim temam, ki zadevajo nas, Evropejce. Gostje: - dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, - dr. Sabina Lange, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno administracijo iz Maastrichta EIPA, - dr. Marko Lovec s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Domen Petelin, vladni govorec za predsedovanje.
Končuje se še eno mučno leto spopadanja s covidom-19 in zahtevnih preizkušenj za zdravstveni sistem in trdnost demokratičnih standardov. Slovenska družba je razklana, spodkopano je zaupanje v javne institucije, medije, pravosodje. Kdo je odgovoren? Kje so rešitve? So bile državne pomoči med pandemijo, ki so med drugim omogočile rekordno zaposlenost, res porabljene premalo učinkovito? O vsem tem ob koncu predsedovanja Slovenije Evropski uniji in na pragu zadnjega leta njegovega predsedniškega mandata v velikem radijskem intervjuju s predsednikom Borutom Pahorjem.
V Evropski Uniji prek digitalnih platform dela več kot 28 milijonov ljudi. Mnogi med njimi nimajo ustreznega zaposlitvenega statusa in socialne zaščite. Evropska komisija je predlagala nabor ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev in podporo trajnostni rasti digitalnih platform dela. Tudi pri nas se veča obseg tovrstnega dela. Kdo so ti delavci? Kakšna pravila veljajo na tem področju? In katere predloge Komisije bo upoštevala Slovenija? O tem Urška Valjavec z gosti, o izkušnjah iz Bruslja In Zagreba pa Igor Jurič in Tanja Borčič Bernard. Gostje: - Mateja Ribič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Aljoša Polajžar, mladi raziskovalec in asistent na Pravni fakulteti v Mariboru, - Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ), - Marko Guček, direktor podjetja GoOpti.
Kaj nam bo v resnici prinesel Zakon o dolgotrajni oskrbi? Kaj bo drugače morda že jutri in ali bo, ko bo šlo za skromno skrb za starejše, odslej konec vseh izgovorov, češ da bo to urejeno z zakonom? Se bo našlo več tisoč postelj, na katere zdaj zaman čakajo tisti, ki ne zmorejo več sami? Bo dovolj kadra glede na to, da je že danes precejšen del razpisov v domovih za starejše neuspešen? In kot vedno, bo dovolj denarja za vse lepe želje o oskrbi za vse in pod enakimi pogoji, če naj bi zakon o prispevku pripravila šele neka druga vlada leta 2025? Ali pa utegne pomanjkanje denarja pomeniti tudi manj pravic, kot se jih nadejamo z zakonom? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s ključnimi akterji. Gostje: - Alenka Forte, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, - Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, - dr. Tatjana Mlakar, generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, - Biserka Marolt Meden, predsednica Združenja za dostojno starost Srebrna nit. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Po dveh desetletjih prizadevanj in številih pozivih iz Bruslja smo vendarle dobili zakon o dolgotrajni oskrbi, a ga kritiki zaradi nedorečenega financiranja označujejo okvir brez slike. Pojasnjujemo, kdo je dejanski zmagovalec. V črnem plesu med nedodelanimi ukrepi proti covidu in njihovim izigravanjem je jasno, da zmagovalca ni. Komentiramo izplen obiska evropske javne tožilke v Sloveniji in se sprašujemo, kaj konec dolgoletne konservativne vladavine v Berlinu in nastop semaforske koalicije pomeni za Slovenijo. Bo njena prva vsiljena naloga reševanje napetosti na ukrajinsko ruski meji? Kritični pregled tedna tokrat s Snežano Ilijaš.
Vladni predlog sprememb zakona o igrah na srečo predvideva končanje monopolov na tem področju. Povečalo naj bi se število prirediteljev klasičnih iger na srečo z dveh na pet, vlada pa bi koncesije na podlagi javnih razpisov podeljevala najmanj trikrat letno. Zagovorniki sprememb dokazujejo, da bo več ponudnikov na trgu pritegnilo več igralcev in s tem prineslo več denarja tudi humanitarnim , športnim in invalidskim organizacijam. A te se bojijo ravno nasprotnega, lokalne skupnosti pa tudi povečanja problema odvisnosti. Zagovornike in nasprotnike Ingrid Kašca Bucik Kašca Bucik. Gostje: - Tomaž Repinc, predsednik uprave družbe Hit, - Stojan Prando, predsednik sveta delavcev družbe, - Klemen Miklavič, župan Mestne občine Nova Gorica, - Romana Dernovšek, predsednica uprave Loterije Slovenja, - Igor Miljavec, predsednik medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, - Miha Kramli, terapevt in vodja centra za zdravljenje odvisnosti in ekonomist Igor Masten. Svoja stališča predstavljajo tudi ekonomist dr. Igor Masten in direktorica direktorata za finančni sistem na Ministrstvu za finance Urška Cvelbar.
Nemčija po 16 letih vodenja Angele Merkel in Krščansko-demokratske unije dobiva novo 'semaforsko' koalicijo pod vodstvom levo-sredinskega socialdemokrata Olafa Scholza. V novi koaliciji bosta še stranki zelenih in liberalcev. Je konec ere Merklove, ki je bila garant stabilnosti in varnosti, obenem priložnost za nov začetek, nove politike in usmeritve? Spremembe v Nemčiji bodo zaznamovale tudi evropsko prihodnost. Na dan slovesne zaprisege nove nemške vlade in primopredaje voditeljica Sandra Krišelj z dopisnico iz Berlina Polono Fijavž in sogovorniki v studiu razmišlja o tem, kaj to pomeni za evropska zavezništva in kaj za Slovenijo in njeno gospodarstvo. Gostje: - dr. Matjaž Nahtigal, izredni profesor na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - dr. Irena Samide, izredna profesorica na Oddelku za germanistiko pri Filozofski fakulteti v Ljubljani, - Marta Kos, nekdanja veleposlanica Republike Slovenije v Nemčiji, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije.
Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami številne nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja v času pandemije. Mnogo žensk in otrok je prisiljenih na samoizolacijo z nasilnežem, socialno distanciranje pa žrtvam otežuje tudi iskanje pomoči in posledično izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini, voditeljica Martina Tita Mayer in predstavnice državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk. Gostje: - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, - Ana Pavlič iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov, - Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, - Barbara Jenkole Žigante, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, - Biserka Lep iz Zavoda RS za šolstvo.
Na Miklavžev dan bomo v ospredje postavili dobrodelnost. Ali se država zaveda svoje primarne vloge pri zagotavljanju ustreznega gmotnega in siceršnjega položaja prebivalcev in kako jo opravlja? Kakšne poteze v skrbi za najranljivejše vleče med epidemijo, kako humanitarni delavci ocenjujejo njihovo ustreznost? Kdo je spregledan, bi bili najranljivejši v še slabšem položaju, če humanitarni delavci na terenu ne bi poskrbeli zanje? Kako je epidemija posegla v prostovoljstvo, kako dobrodelni smo Slovenci in kako naša podjetja? Pa tudi: zakaj humanitarce razburja predlog zakona o igrah na srečo? O vsem tem voditeljica Eva Lipovšek s sogovorniki. Gostje: – Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije, – Alenka Petek, predstavnica Slovenske karitas, – Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in gonilna sila projekta Botrstvo na Valu 202, – Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Neveljaven email naslov