Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vojna v Ukrajini se ne odvija le v fizičnem ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti.
Sogovorniki:
- Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SiCert,
- Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan in
- prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.
(Kdaj) se bo agresija prek kibernetskega prostora prelila k nam?
Vojna v Ukrajini ne poteka le v fizičnem, ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in na kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti.
Sogovorniki:
– Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT,
– Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan,
– prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.
4612 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vojna v Ukrajini se ne odvija le v fizičnem ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti.
Sogovorniki:
- Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SiCert,
- Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan in
- prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.
(Kdaj) se bo agresija prek kibernetskega prostora prelila k nam?
Vojna v Ukrajini ne poteka le v fizičnem, ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in na kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti.
Sogovorniki:
– Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT,
– Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan,
– prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.
Ob mednarodnem dnevu delovanja proti nasilju nad ženskami OZN in številne nevladne organizacije opozarjajo na povečanje nasilja v obdobju pandemije. Zaradi koronavirusa je več tisoč ljudi ujetih med štirimi stenami. Številni živijo v pomanjkanju, ekonomske in psihosocialne stiske se stopnjujejo, izčrpanost in stres pa povzročata napetosti in poglabljata konflikte. Ob pozivanju ljudi, naj ostanejo doma, ne smemo pozabiti, da dom ni varno zavetje za vse. Veliko žensk in otrok je trenutno prisiljenih v samoizolacijo z nasilnežem. Nimajo možnosti umika iz nasilnega okolja, stiki z bližnjimi so prepovedani, možnost pomoči okrnjena. O problematičnih razmerah, v kateri so se znašle žrtve nasilja v družini, in o možnih rešitvah voditeljica Martina Černe in gostje: - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, - Ana Pavlič z Inštituta za preučevanje enakosti spolov, - dr. Katja Filipčič s pravne fakultete v Ljubljani, - in Vinko Stojnšek, višji kriminalistični inšpektor z Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave.
Leta 1920 so nastale nekatere glavne slovenske športne organizacije, med njimi tudi predhodnica današnjega Olimpijskega komiteja Slovenije. V tem času je slovenski šport prehodil dolgo pot od amaterizma do vrhunskih mednarodnih dosežkov. Slovenija ima močno razpršeno športno ponudbo, na to kažejo tudi dosežki naših športnikov. Ti namreč posegajo po medaljah v številnih disciplinah od zimskih do poletnih, od ekipnih do posamičnih športov. Kaj nas uči preteklih 100 let organiziranega športa na Slovenskem in kakšni so nauki za prihodnost, ki je zaradi posledic pandemije še bolj negotova kot sicer? O vsem tem voditelj Matej Hrastar in gostje: - Miroslav Cerar, olimpijski in svetovni prvak v gimnastiki, - Raša Sraka Vukovič, evropska prvakinja v judu - Tomaž Pavlin, športni zgodovinar.
Po eni strani si želimo, da bi se vrnili v obdobje pred epidemijo, po drugi nas skrbi, ali bi to pomenilo vrnitev na boljše ali vrnitev v stanje, v katerem ni mogoče veliko spremeniti. Ali lahko epidemija slovensko knjižno področje spodbudi, da bo poiskalo in uresničilo nove priložnosti, ali pa bo potopila tisto, kar se je že tako s težavo držalo nad gladino – in koliko potopov bo prinesla? Kako naprej? V oddaji nas bo zanimalo tudi, ali je že znano novo ime vodstva Javne agencije za knjigo in kako naj slovenski knjižni sejem deluje v virtualnem okolju, ki ga določajo multinacionalke, kot je Google. O vsem tem voditelj Aleksander Čobec in gostje: - dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, - Ingrid Celestina, direktorica knjigarne Libris in predsednica društva slovenskih knjigotržcev, - Mitja Ličen, direktor založbe Goga, - dr. Miha Kovač, profesor bibliotekarstva.
Evropska unija je že globoko sredi drugega vala pandemije covida-19, ki bo še bolj prizadel evropsko gospodarstvo kot prvi, vendar se zatika pri potrjevanju zgodovinskega dogovora o tisoč 800 milijard evrov pomoči za obnovo. Krepijo se pritiski, naj Bruselj tako ali drugače uresniči načrt za okrevanje, saj zmanjkuje časa. Bo vladavina prava pogoj za evropske milijarde? Bodo članice, ki se bodo odmaknile od skupnih vrednot, ostale zunaj jedrne Unije? Kako globoka je evropska kriza? O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj, naš dopisnik iz Bruslja Igor Jurič ter gostje: državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan ter profesorji Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete, Matjaž Nahtigal s Fakultete za družbene vede ter Matej Avbelj iz Fakultete za državne in evropske študije.
Le v peščici domov za starejše od okoli 100 tih - se okužba še ni razširila, saj so domovi stari, sobe običajno večposteljne in okužbo je težko zamejiti. Poleg zastarele prostorske zmogljivosti je premalo kadra, ki komaj uspejo poskrbeti za osnovno nego in oskrbo. V strahu pred širitvijo okužbe so v domovih zaprli vrata za obiskovalce. Kako pomankanje osebnih stikov vpliva na starejše, ki stežka razumejo zakaj jih bližnji ne obiščejo ve? Kako dolg je njihov dan v samoti in kako vpliva izolacija na njihovo psihično in fizično počutje? Je v tujini kaj drugače? O tem Alenka Terlep z našimi dopisniki iz Nemčije, Italije in Kitajske ter gostjama v studiu: - Silva Košnjek, direktorica Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, - doc. dr. Katarina Lia Kompan Erzar, profesorica za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in predavateljica na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda in Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Drugi val epidemije covida-19 je bil po vsej Evropi srditejši kot so pričakovali. Tudi za blažitev posledic v gospodarstvu so potrebni dodatni ukrepi in več denarja. Negotovosti glede gospodarskega okrevanja se je pridružila še negotovost glede pravočasnega dogovora članic Unije o evropskih sredstvih. Kaj bi pomenilo za Slovenijo, če se ne dogovorijo pravočasno, kako učinkoviti so bile dozdajšnje pomoči države in kaj manjka, nas čakajo novi davki, predvsem pa kako zagotoviti dolgoročne koristi teh sredstev? O tem Zdenka Bakalar in gostje: - Andrej Šircelj, minister za finance, - Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije, - Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Kdaj se pitje alkohola sprevrže v alkoholizem? Ta odvisnost od legalne droge, kar lahko predstavlja alkohol, močno poseže v zdravje posameznika, velikokrat so posledice nepopravljive, pa tudi v življenje družine. V času koronavirusa smo ujeti med štiri stene naših domov. To povzroča dodatne stiske in tesnobna občutja. Ali epidemija vpliva na zasvojenost z alkoholom - jo manjša ali veča? O tem voditeljica Darja Groznik in gostje: - dr. Mirjana Radovanović, predstojnica Enote za zdravljenje odvisnosti od alkohola, Psihiatrična klinika Ljubljana, - dr. Anja Andrejč, psihologinja iz CSD Pomurje, enota Ljutomer, - Tadeja Hočevar, vodja projekta SOPA na NIJZ, - Alja iz Društva anonimni alkoholiki.
Že mesec dni je zaprta večina vzgojno-izobraževalnih zavodov, izobraževanje pa poteka in bo tudi v prihodnje potekalo na daljavo. Izjema so vrtci, ki lahko nudijo nujno varstvo otrokom tistih staršev, ki jih njihovi delodajalci nujno potrebujejo na delovnem mestu oz. opravljajo dela, ki so pomembna za delovanje družbe in države. O tem odločajo občine, med njimi pa so velike razlike. Kako je s kadri in delom v vrtcih v času epidemije? Katere potrebe so zaznale občine in v kakšnih stiskah so se znašli starši vrtčevskih otrok? In kaj prinaša novela zakona o vrtcih? O tem voditeljica Špela Šebenik in gostje: - Vida Starič Holobar, vodja sektorja za vrtce na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, - Janja Bogataj, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije in ravnateljica Vrtca Škofja Loka, - Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije, ravnateljica Vrtca Medvode, - Kaja Tomšič, vzgojiteljica v Vrtcu Medvode, - Jasna Gabrič, podpredsednica Skupnosti občin Slovenije, županja Trbovelj.
Nedavni teroristični napadi na Dunaju, v Parizu in še kje, so nas opomnili, da še vedno živimo v nevarnih časih, ko teroristi, kljub urejanju razmer v Siriji in drugod na Bližnjem vzhodu, ne odnehajo. Kdo so teroristi, kdo so posamezniki, ki odidejo v smrt, da bi prestrašili javnost in naredili kaos? Kdo jih vodi? Koliko jim pri tem pomagamo mediji? Kdo in kako jih lahko ustavi? O tem voditelj Marjan Vešligaj, dopisnika z Dunaja in Bruslja, Petra Kos Gnamuš in Igor Jurič, ter varnostni strokovnjaki Andrej Rupnik, Vladimir Prebilič in Denis Čaleta.
Gradbeništvo je ena od redkih panog, na katerih epidemija ne pušča bistvenih posledic. Gradi se, obnavlja, odprtih je veliko manjših in večjih gradbišč, pričakujemo pa tudi nekaj velikih infrastrukturnih projektov. Koliko bodo vanje vključeni tudi naši gradbinci, kaj se bo gradilo in predvsem, kakšno je zdaj stanje v gradbeništvu, voditeljica Alenka Terlep in gostje: - Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS - Kristjan Mugerli, direktor družbe Kolektor CPG, - Bogomir Kovač, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Ljiljana Herga, direktorica Direkcije RS za infrastrukturo.
Martinovo je tradicionalno praznik mladega vina in čas za oceno pridelka oziroma novega letnika. Vinski sektor je zaradi koronakrize med bolj prizadetimi kmetijskimi dejavnostmi. Zato mu je tudi Evropska komisija priskočila na pomoč z ukrepi za stabilizacijo trga. Kako učinkoviti so bili za naše vinarje? Kakšne so razvojne zmožnosti slovenskega vinogradništva in vinarstva ter kako naj se rešita iz krize? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec in gosti: – dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, – Aleks Simčič, predsednik Združenja družinskih vinogradnikov - vinarjev Slovenije, – dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, in – Roman Štabuc, specialist za vinogradništvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.
Mineva 30 let od 9. in 10. novembra 1990, ko je veliko bolj zaupno kot javno v Poljčah na Gorenjskem potekal eden najpomembnejših političnih posvetov kakšne vladne koalicije v našem prostoru. Menda sestanka ne bi bilo brez pokojnega dr. Franca Zagožna, tedanjega politika SLS in vodje kluba poslancev Demosa, ki je šele na sestanku samem razkril namen in edino temo srečanja. V ospredju je bil plebiscit o državni samostojnosti, ki se je čez dobrih šest tednov tudi zares odvil. O vsem tem in posledicah voditelj Stane Kocutar in gostje dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek in Lojze Peterle.
Konec tedna je, kot kaže, vendarle prinesel odgovor, kdo bo novi ameriški predsednik. Zdi se, da si je mednarodna skupnost oddahnila. Trump je v mednarodne odnose vnesel veliko nepredvidljivost in neprijetno retoriko. Toda ali vendarle vseeno preveč pričakujemo od Bidna? O tem Špela Novak s kolegi in gosti.
Učilnice bodo še naprej samevale. Prihodnji teden se namreč nadaljuje šolanje na daljavo in to za vse učence, vključno z najmlajšimi, ki imajo s takšnim načinom učenja največ težav. Kako reševati individualne stiske, kako zagotoviti čim bolj enake pogoje učenja za vse, kako se prilagajajo učitelji, kako šole in nenazadnje, kako bodo zagotavljali topli obrok za socialno najšibkejše? O tem voditeljica Nataša Lang z dopisniki in gostje v studiu: - Damir Orehovec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, - Vinko Logaj, Direktor Zavoda RD za šolstvo, - Gregor Pečan, Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije in ravnatelj Osnovne šole Janka Modra, Dol pri Ljubljani.
Danes prvič objavljeni posnetki slovenskega satelita Nemo HD potrjujejo uspešen vstop Slovenije na področje vesoljskih tehnologij. In če ne želimo biti zgolj sekundarni uporabniki tujega znanja in tehnologij, je ključno, da tudi v prihodnje aktivno sodelujemo. To pa zahteva tako od države kot od podjetij zelo dolgoročno, resnično razvojno usmerjeno in finančno močno podprto vizijo. Toda vlaganja v znanje in razvoj ter prenos znanja v gospodarstvo so vse prevečkrat Ahilova peta slovenske razvojne strategije. Kaj je torej potrebno za tako uspešni zgodbi, kot sta Trisat in Nemo HD, kaj od podjetij in držav zahteva hitro razvijajoče se in zelo tekmovalno področje vesoljskih tehnologij ter kakšne koristi prinaša, so vprašanja, na katera bodo v tokratnem Studiu ob 17ih odgovarjali: Tomaž Rodič iz Centra odličnosti Vesolje SI, Tomaž Rotovnik iz podjetja Skylabs, Dušan Olaj iz podjetja Duol, Grega Milčinski iz podjetja Sinergise ter Tanja Permozer, vodja slovenske delegacije pri Evropski vesoljski agenciji.
Na morda najbolj napetih in negotovih volitvah doslej so Američani množično volili novega predsednika Združenih držav Amerike. Bo ta lahko zgladil globok razkol v ameriški družbi, okrepil strpnost in zaupanje v institucije ter povrnil sodelovanje Združenih držav v mednarodnih odnosih? Potekale so tudi volitve predstavnikov kongresa in tretjine senata. Kakšno bo razmerje moči med republikanci in demokrati v prihodnjem mandatu? O tem voditeljica Sandra Krišelj, profesor Zlatko Šabič, dopisnik iz ZDA Andrej Stopar, zgodovinar in publicist Luka Lisjak Gabrijelčič in nekdanji dopisnik v ZDA Uroš Lipušček.
Sredi drugega vala epidemije se povečuje število okuženih s koronavirusom in hospitaliziranih, v bolnišnicah iščejo dodatne postelje in nove lokacije za bolnike, ob novih primerih okužbe se trudijo razmere obvladovati tudi v domovih starejših občanov. Zdravstveni sistem je na preizkušnji. Na preizkušnji so vsak dan in vsako noč tudi številni zdravstveni delavci. V Studiu ob 17h s pomočjo Aljane Jocif in kolegov spoznate deset zgodb desetih zdravstvenih delavcev, ki strokovno in človeško spremljajo okužene in pri tem dajejo vse od sebe.
Z vnovično razglasitvijo epidemije pred dvema tednoma se je moral na delno zaustavitev javnega življenja prilagoditi tudi potniški promet. Za razliko od spomladanskega obdobja, ko so vlaki in avtobusi povsem mirovali skoraj dva meseca, so za zdaj v veljavi le določene omejitve, denimo ukinitev nekaterih nočnih linij mestnih avtobusov in prilagojeni oziroma okrnjeni vozni redi vlakov. Kljub temu da do popolne zapore potniškega prometa ni prišlo, pa je upad potnikov na avtobusnih in železniških progah ogromen, ponekod tudi do 80%. V oddaji voditelj Jure Čepin in gostje o tem, kaj bi za potniški promet pomenila morebitna vnovična zaustavitev vlakov in avtobusov, kako je na poslovanje prevoznikov vplival prvi val epidemije in kako je koronavirus spremenil njihove dolgoročnejše načrte in potovalne navade ljudi. Gostje: - državni sekretar z Ministrstva za infrastrukturo Blaž Košorok, - direktorica SŽ-Potniški promet Darja Kocjan in - direktor LPP Peter Horvat.
Zaradi epidemije osnovnošolci tudi prihodnji teden ne bodo imeli pouka. Vlada je zjutraj sporočila, da osnovnošolce čaka še en teden počitnic, dijake in študente pa šolanje na daljavo. Kako vlada utemeljuje to odločitev, kako se odzivajo ravnatelji in starši, predstavljamo z voditeljico Natašo Lang. Z našimi dopisniki po svetu gledamo tudi v nemške, italijanske in hrvaške šole ter nato ponujamo v poslušanje pogovor Špele Šebenik in strokovnjakov o duševnem zdravju otrok in mladostnikov v teh nenavadnih časih.
Obiskovanje grobov ob dnevu spomina na mrtve in prazniku vseh svetih je letos zaradi izrednih razmer odsvetovano. Tako množičnega obiska pokopališč v dneh okoli 1. novembra in tudi med letom, kot je v navadi pri nas, v drugih državah stare celine tudi sicer ni. Pokopališče kot prostor osebnega spomina je zrcalo mesta, ljudi in njihovih običajev. Kakšna pa je njegova prihodnost? O pokopališčih kot turistični zanimivosti in dediščini, pa tudi o tem, kaj počnemo na pokopališčih različni narodi, tako v Evropi kot tudi drugje po svetu Marko Rozman in gostje: - arhitekt, profesor doktor Aleš Vodopivec, - krajinska arhitektka, profesorica Ana Kučan, - predsednica Združenje evropsko pomembnih pokopališč in direktorica Pogrebnega Podjetja Maribor Lidija Pliberšek, - predstavnik nevladne organizacije Rajzefiber Vid Kmetič.
Neveljaven email naslov