Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vojna v Ukrajini se ne odvija le v fizičnem ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti.
Sogovorniki:
- Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SiCert,
- Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan in
- prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.
(Kdaj) se bo agresija prek kibernetskega prostora prelila k nam?
Vojna v Ukrajini ne poteka le v fizičnem, ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in na kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti.
Sogovorniki:
– Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT,
– Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan,
– prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.
4612 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vojna v Ukrajini se ne odvija le v fizičnem ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti.
Sogovorniki:
- Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SiCert,
- Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan in
- prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.
(Kdaj) se bo agresija prek kibernetskega prostora prelila k nam?
Vojna v Ukrajini ne poteka le v fizičnem, ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in na kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti.
Sogovorniki:
– Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT,
– Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan,
– prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.
vropska komisija ni podala mnenja glede tožbe Slovenije proti Hrvaški zaradi neuresničevanja arbitražne razsodbe o meji. Slovenija je nad to odločitvijo razočarana. Gre za prevlado politike nad pravom, se glasijo slovenske ocene. Za Hrvaško pa je to še ena potrditev, da gre za dvostransko vprašanje. Premier v odstopu Miro Cerar napoveduje, da bo vlada do sredine julija vložila tožbo proti Hrvaški pred Sodiščem Evropske unije.
Šolarji odhajajo na zaslužene počitnice. Na malo več kot tretjini osnovnih šol pa se v teh dneh pripravljajo na poskus drugačne organiziranosti jutranjega in podaljšanega bivanja ter interesnih dejavnosti. Na nekaj šolah se bodo prvošolci obvezno učili prvi tuji jezik, v sedmem pa bo postal obvezen drugi tuji jezik. Slišati je, da se pri poskusu v šolah zatika.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Novih kadrov ni, saj na razpise ni prijav. Pomanjkanje je precejšnje, pristojni rešitev nimajo, medicinske sestre pa so medtem vse bolj obremenjene; povečujejo se bolniške odsotnosti in ponekod je že negotova tudi varnost pacientov. Kako ukrepati in kako preprečiti najhujše?
Muhasto vreme, ki traja že nekaj tednov in skoraj vsak dan prinese kakšno neurje, je povzročilo precej škode. Najhuje je bilo pred enim tednom v Beli krajini, kjer je debela toča povzročila skoraj 20-milijonsko škodo, zaradi česar je občina Črnomelj upravičena do državne pomoči. V oddaji o tem ali je tako dolgo obdobje nestanovitnega vremena še običajno, kako se ob ujmah odzivajo pristojni, ter predvsem o tem, kako in kdaj bo povrnjena škoda.
Ruska kandidatura za svetovno prvenstvo, prvo v Vzhodni Evropi, je prineslo precej zanimivega dogajanja. 12 stadionov v 11. mestih je pripravljenih, Rusija obljublja spektakel. Podrobneje predstavljamo prizorišča in težave, s katerimi so se soočali organizatorji. Pregledujemo finančni vidik takšnega tekmovanja ter favorite pa tudi tiste, ki jih na prvenstvu ne bo.
Pomanjkanje delavcev je na domačem trgu dela ponekod hud problem. Rešujejo ga z delavci iz tujine. Od kod prihajajo ti, v katerih panogah jih zaposlujejo največ in kakšni so delovni pogoji? Najpogostejše kršitve se nanašajo na delovni čas, nedostojne nastanitve in neizplačilo plač. Običajno govorimo o premalo plačanih delavcih, ki predstavljajo socialni dumping.
Ves svet je bil v pričakovanju zgodovinskega srečanja med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom. Podpisala sta skupno izjavo o popolni denuklearizaciji Korejskega polotoka, toda kako dolga bo v resnici pot do odprave jedrskega orožja in kdaj sledi ukinitev sankcij ter gospodarska pomoč, ki si jo želi Koreja? Zanimivo bo tudi kako bodo uskladili interese obeh Korej, Združenih držav, Rusije in Kitajske.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
S svetovnim dnevom čebel je Slovenija postala mednarodno prepoznavna tudi na tem področju in slovenski čebelarji zdaj orjejo ledino še v APITURIZMU – čebelarskem turizmu kot pretvorbi bogate slovenske apikulture v edinstveno turistično izkušnjo. V oddaji o tem kaj razumemo pod tem pojmom, kaj ponuja, kako in kje ga promoviramo.
V predvolilnem obdobju znanost ni bila niti obrobna tema. Ustvarjanje novega znanja slovenske politike očitno ne zanima pretirano. A hiter tehnološki razvoj sodobnih družb danes poganja prav bliskovit razvoj znanosti. Koliko časa bomo še lahko konkurenčni, če vlaganja v znanost razumemo le kot nepotreben strošek?
Lesna industrija, pri nas nekoč paradni konj, je zdaj le še bleda senca. Novoles, Lipa, KLI Logatec, to je le nekaj pohištvenih velikanov, ki so propadli v zadnjih 20 letih. Če je bilo pred 30 leti v Sloveniji v lesno predelovalni industriji zaposlenih 35 tisoč ljudi, jih je zdaj le še dobrih 11 tisoč. Toda v zadnjih letih vznikajo majhna podjetja z inovativnimi izdelki. Približno polovico hlodovine, ki jo posekajo v Sloveniji, razžagajo v tujini, največ v Avstriji in Italiji. Napoved, da bodo Škoti zgradili največjo žago v Sloveniji, je dvignila na noge slovenske žagarje, ki se bojijo za svoj obstoj. Bi škotska namera pomenila nov zagon ali propad ostanka lesne industrije?
Organizacija združenih narodov je razglasila 5. junij za svetovni dan varstva okolja. Količina odpadkov, ki smetijo naš planet znova narašča. Tudi zato je namen letošnjega dneva osveščati javnost o škodljivosti onesnaževanja okolja z različnimi odpadki. Več o okoljski problematiki in o tem kako lahko vsak od nas zmanjša količino svojih odpadkov, v oddaji Studio ob 17h.
Parlamentarne volitve so izrisale novo politično sliko Slovenije. Ta kaže, da bo pot do nove vlade dolga in zahtevna.V oddaji o mogočih scenarijih, ki bi lahko pripeljali do nove vlade in o tem kaj volilni rezultati pomenijo za posamične stranke.
Nekaj ur pred začetkom volilnega molka se na Radiu Slovenija še zadnjič soočajo predsednica in predsedniki strank oziroma list, ki kandidirajo v vseh volilnih enotah. Kakšno vlado lahko pričakujemo po tretjem juniju in koliko obljub bo že v ponedeljek le še preteklost?
Pred bližajočimi se rektorskimi volitvami, 5. junija, svoja stališča do ključnih vprašanj mariborske alme mater soočajo kandidati za rektorja Žan Jan Oplotnik, Niko Samec, Zdravko Kačič in Jernej Turk. Kaj pričakujejo, kaj zagovarjajo, kje vidijo razvojne perspektive in največje izzive druge največje javne univerze v državi? Voditeljica Katarina Klep Černejšek.
Na Radiu Slovenija pred nedeljskimi volitvami soočamo parlamentarne stranke, tokrat na temo aktualnih delavskih vprašanj, kot so prekarno delo, pokojninska reforma in seveda zdravstveni sistem.
Potem ko je v Italiji po volitvah propadel poskus oblikovanja vlade Lige in Gibanja petih zvezd, je predsednik Sergio Matarella mandat za njeno sestavo podelil ekonomistu Carlu Cottarelliju. Njegova vlada naj bi bila začasna, tehnična, z nalogo pripraviti proračun za prihodnje leto. Najpozneje v začetku prihodnjega leta tako Italijo čakajo nove predčasne volitve. Predsednik Gibanja petih zvezd medtem poziva k odstavitvi predsednika države.
Slovenija je dežela gozdov, saj ti pokrivajo več kot polovico naše države. Ponašamo se z nedavnim vpisom nedotaknjenih prvinskih gozdov, rezervatov Pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle, na seznam Svetovne dediščine in s tem na zemljevid pomembnih turističnih destinacij z bukovim gozdom v svetovnem merilu. O tem kako gospodarimo z gozdovi, kaj jih ogroža ali se zmanjšuje bioekološka stabilnost gozdov.
Ameriški predsednik Donald Trump je v posebnem pismu obvestil severnokorejskega voditelja Kim Jong-una, da odpoveduje njuno srečanje 12. junija v Singapurju. Trump je zapisal, da je to zaradi »hude jeze in odprte sovražnosti« v zadnjih izjavah severnokorejskega vodstva. Strokovnjaki ugibajo, kaj bi bilo v ozadju te odpovedi; morda Severna Koreja ni želela popolnega konca svojega oboroževalnega programa in izročitve jedrskega orožja. Zdaj je zelo vprašljiv tudi dialog obeh Korej. Veliko bo tudi odvisno od severnokorejskega odgovora ameriškemu predsedniku.
Neveljaven email naslov