Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že več kot milijon in pol ljudi. Na sprejem beguncev iz Ukrajine, ki v teh dneh prihajajo tudi v Slovenijo, se pripravlja tudi naša država. Pričakovati je namreč, da se bo njihovo število še povečevalo. Koliko namestitev lahko Slovenija omogoči za begunce iz Ukrajine? Kako bo z njihovo oskrbo? Kakšen bo status ljudi, ki bodo pribežali k nam? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki.
Gostje:
- Katarina Štrukelj, direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov,
- Nataša Potočnik, direktorica Direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve,
- Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije,
- Franci Zlatar, vodja programa Migracij pri Slovenski filantropiji.
Ukrajino je v prvih trinajstih dneh vojne zapustilo več kot dva milijona ljudi. Na sprejem beguncev iz Ukrajine, ki v teh dneh prihajajo tudi v Slovenijo, se pripravlja tudi naša država. Pričakovati je namreč, da se bo njihovo število še povečevalo. Koliko namestitev lahko Slovenija omogoči za begunce iz Ukrajine? Kako bo z njihovo oskrbo? Kakšen bo status ljudi, ki bodo pribežali k nam? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki.
Gostje:
– Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov,
– Nataša Potočnik, direktorica Direktorata za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve,
– Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije,
– Franci Zlatar, vodja programa Migracij pri Slovenski filantropiji.
4536 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že več kot milijon in pol ljudi. Na sprejem beguncev iz Ukrajine, ki v teh dneh prihajajo tudi v Slovenijo, se pripravlja tudi naša država. Pričakovati je namreč, da se bo njihovo število še povečevalo. Koliko namestitev lahko Slovenija omogoči za begunce iz Ukrajine? Kako bo z njihovo oskrbo? Kakšen bo status ljudi, ki bodo pribežali k nam? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki.
Gostje:
- Katarina Štrukelj, direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov,
- Nataša Potočnik, direktorica Direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve,
- Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije,
- Franci Zlatar, vodja programa Migracij pri Slovenski filantropiji.
Ukrajino je v prvih trinajstih dneh vojne zapustilo več kot dva milijona ljudi. Na sprejem beguncev iz Ukrajine, ki v teh dneh prihajajo tudi v Slovenijo, se pripravlja tudi naša država. Pričakovati je namreč, da se bo njihovo število še povečevalo. Koliko namestitev lahko Slovenija omogoči za begunce iz Ukrajine? Kako bo z njihovo oskrbo? Kakšen bo status ljudi, ki bodo pribežali k nam? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki.
Gostje:
– Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov,
– Nataša Potočnik, direktorica Direktorata za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve,
– Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije,
– Franci Zlatar, vodja programa Migracij pri Slovenski filantropiji.
Približno petina slovenskih domov za starejše ima finančno izgubo. Ta se še poglablja zaradi dogovora vlade o zvišanju plač v javnem sektorju in zvišanja minimalne plače. Kot kaže, bodo domovi breme višjih stroškov dela prenesli na oskrbovance. Zakaj država ne zagotovi manjkajočih sredstev, temveč prenaša breme na najranljivejše? Se z višjimi cenami poslabšuje dostopnost do institucionalnega varstva? Kdaj bo zaživel sistem ureditev domače oskrbe in dolgotrajnega varstva?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ob iskanju najemniškega stanovanja je eno od poglavitnih meril višina najemnine. Te cene so med najvišjimi v prestolnici. Vzrok za to je po prepričanju številnih – vsaj glede na razpravo v zadnjem času – platforma Airbnb. Pa ga lahko označimo za enega od krivcev za nastalo situacijo, ko študentje, mladi pari in družine težko pridejo do cenovno sprejemljivih najemniških stanovanj?
Slovenija v prihodnjih letih po desetletju premora spet načrtuje velike infrastrukturne projekte: drugi tir Divača-Koper, drugo cev predora Karavanke, tretjo razvojno os … A medtem ko se je pri drugem tiru zapletlo pri financiranju, se je pri Karavankah pri izboru izvajalca, konec prejšnjega leta pa smo izvedeli še, da se bo zamaknil tudi začetek graditve avtoceste Slovenj Gradec-Velenje. Javnost, zlasti pa gradbinci medtem nestrpno čakajo na nove projekte. V oddaji o tem, kako bodo šli skozi sito javnega naročanja, ali je naše gradbeništvo v zadostni kondiciji zanje, in seveda tudi o tem, kdaj bodo zabrneli prvi stroji.
Zaposleni na centrih za socialno delo ne bodo stavkali. Ministrstvo za delo jim je obljubilo dodatne zaposlitve. Kdaj torej lahko pričakujemo, da bodo strokovni delavci na centrih začeli opravljati svoje delo bolje kot danes, se začeli strankam posvečali toliko časa, kolikor je treba? V oddaji tudi o tem ali je centrom uspelo odpraviti zaostanke pri izdaji odločb za otroški dodatek, za znižano plačilo vrtca in druge prejemke.
V oddaji gostimo predstavnike parlamentarnih opozicijskih strank. Kateri so po mnenju SDS, NSI, Levice in SNS ključne priložnosti in pasti za Slovenijo v letu 2019, kako sodelovati z vlado, kako sodelovati znotraj opozicije, kako odločilne bodo evropske volitve?
Kakšen je bil svet v letu 2018 ? Mednarodne pogodbe niso več tako trdne in močnejše države preizkušajo, ali bi z novim merjenjem moči lahko povečale prednost pred drugimi.
Politika v letu 2018: obljube, obljube in še enkrat obljube. Veliko političnih je bilo danih vse leto. To ne preseneča, saj smo imeli dvoje volitve – parlamentarne in lokalne. Dobili smo vlado Marjana Šarca, 212 občin pa nekatere nove, druge pa nove-stare župane. Ne glede na to težave Slovenije ostajajo. Kljub dobri gospodarski rasti je v državi še vedno 268 tisoč revnih, med njimi tudi nekateri, ki ne morejo dostojno živeti od svojega dela.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Inventura leta 2018 ke pri koncu. Popotovanje skozi leto 2018 bomo zaključili v silvestrskem popoldnevu Najprej bomo odprli poslednjo malo vrečo in se spomnili prvega svetovnega dneva čebel, 240 letnice prvega vzpona na Triglav, kako je Aljažev stolp prvič po 123 letih zapustil Triglav, in še ene uspešne raziskovalne misije letalca in fotografa Matevža Lenarčiča.Potem pa bomo odprli še največjo vrečo in podelili glavno nagrado. Še poslednjič letos Vreče sreče na Prvem.
Oddajo namenjamo pregledu vrhuncev v kulturi in umetnosti Cankarjevega leta. 2018 je bilo tudi leto kulturne dediščine, ko so veščini klekljanja in suhozidne gradnje uvrstili na prestižni UNESCOv seznam nesnovne kulturne dediščine. Slovesno je bilo ob 100-letnici Narodne galerije, ko so odprli razstavo slik Ivane Kobilca. 90-letni kipar Drago Tršar je imel niz razstav, sto let sta praznovala baletni ansambel in orkester ljubljanske Opere, Radio Slovenija pa 90 let, in sicer s koncertom v Slovenski filharmoniji. Slišite lahko Prešernova nagrajenca baletnika Janeza Mejača in pesnika Borisa A. Novaka, dobitnika Borštnikovega prstana, igralca Janeza Škofa. Pogledali smo tudi v svet glasbe in filma. Avtorica Tadeja Krecic Scholten.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V prvih stotih dneh je vlada Marjana Šarca sklenila dogovor s sindikati javnega sektorja, zvišala minimalno plačo, prodala Novo Ljubljansko banko, potegnila celo vrsto kadrovskih potez in preživela prve koalicijske spore. Po treh mesecih ima vlada solidno podporo javnosti in tudi premier se vzpenja na lestvicah priljubljenosti. A večje preizkušnje v novem, znova volilnem letu šele prihajajo. V oddaji tudi o ključnih vladnih projektih, o spremembah, ki se obetajo v Evropi, in o napovedih nove gospodarske krize.
V pričakovanju božiča bomo razmišljali o pripravah nanj, o tem, kako ga praznujemo in o pomenu tega velikega krščanskega praznika. Osvetlili pa bomo tudi zgodovino in posebnosti v Sloveniji zelo priljubljenega postavljanja jaslic.
Kakšen je bil svet v iztekajočem se letu? Mednarodne pogodbe niso več tako trdne in močnejše države preizkušajo, ali bi z novim merjenjem moči lahko povečale prednost pred drugimi. A hujših posledic v letu 2018 še ni bilo. Svet so pretresli posnetki vojnih grozot in sestradanih otrok v Jemnu, kjer se kot lokalna sila uveljavlja Savdska Arabija. Ameriški predsednik Trump je sprožil napetosti v svoji republikanski stranki zaradi napovedanega umika iz porušene Sirije. Umirile so se razmere na Korejskem polotoku, trgovinska vojna ni dobila takega razmaha, kot smo se bali. Na stari celini se sprašujemo, kakšni bodo odnosi z Veliko Britanijo, potem ko bo ta zapustila Evropsko unijo. Vse to je izziv tudi za Slovenijo, za njeno večjo dejavnost v mednarodnem prostoru.
Slovensko gospodarstvo je bilo v letu 2018 eno od najhitreje rastočih v Evropski uniji. V podjetjih je bilo naročil dovolj, ustreznih kadrov pa premalo. Posledično so se okrepili pritiski na plače, vlada je tako – ob nasprotovanju podjetnikov – zvišala minimalno plačo ter sprejela dogovor za višje plače v javnem sektorju, ob tem pa privatizirala največjo banko v državi – NLB. V oddaji o tem kakšno je bilo iztekajoče se leto na področju poslovanja, zaposlovanja, javnih financ in kovanja dobičkov.
200 let je minilo od takrat, ko je svetilničar Luka Čeč povsem po naključju odkril nove dele Postojnske jame in naznanil: »Tu je nov svet – tu je paradiž.« Od takrat je jama neločljivo povezana s turizmom. Postojnske jama, najdaljši turistični jamski sistem, zdaj zajema 24 kilometrov podzemnih hodnikov z veličastnimi kapniškimi skulpturami in pestrim živalskim svetom – a zgodba še ni končana; potapljačem manjka le nekaj 100 metrov, da jo s podzemno reko Pivko povežejo s Planinsko jamo. O njeni zgodovini, kronanih glavah, ki so jo obiskale, turizmu in davku, ki ga je s tem plačal jamski živelj, ter o nadaljnjih načrtih. Prvič v živo iz Postojnske jame.
Ima vaš izbrani družinski zdravnik dovolj časa, da vam prisluhne, da mu pojasnite vaš zdravstveni problem, da vam pojasni terapijo, vam pri tem gleda v oči ali v računalniški monitor? Imate težave pri iskanju vašega zdravnika? Ima zdravnik na voljo 7, 9 ali 12 minut povprečno za bolnika – kdo manipulira s podatki, ZZZS ali zdravniki? Zakaj se mladi ne odločajo za poklic družinskega zdravnika? V oddaji tudi o tem kakšne ukrepe za izboljšanje dostopnosti in boljše delovne razmere za družinske zdravnike pripravlja ministrstvo v prihodnje.
V Katowicah na Poljskem se ministri za okolje in drugi visoki predstavniki skoraj vseh držav članic OZN niso natančno dogovorili o pravilniku za izvajanje Pariškega sporazuma. Ta bo začel veljati že čez dve leti, tako da je časa za pripravo čedalje manj. Vsaka članica OZN je namreč predstavila svoje cilje za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in se zavezala, da jih bo uresničevala. Na letošnji podnebni konferenci se tudi niso dogovorili o finančni pomoči razvitih državam v razvoju. Te namreč, kljub drugačnim obljubam, dobivajo premalo denarja za ukrepe proti škodljivim posledicam podnebnih sprememb.
Neveljaven email naslov