Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Večina zaposlenih v šolstvu se je na pobudo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture to sredo odločila stavkati. Zaprtih naj bi bilo med 600 in 700 šol ter vrtcev, stavki pa se je pridružil tudi visokošolski sindikat. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami sta zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter plačilo dodatnega dela zaposlenih v času obvladovanja epidemije. Ministrici Simoni Kustec očitajo, da nima posluha za njihove zahteve in da ne kaže pripravljenosti na pogajanja, ministrica pa odgovarja, da vlada do volitev ne bo sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ in da je stavka v trenutnih razmerah nepotrebna.
O poteku stavke, razlogih in možnih rešitvah voditelj Jure Čepin z našimi dopisniki in s sogovorniki
- Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ,
- Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije,
- Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Gre res za (omejen) denar?
Večina zaposlenih v šolstvu se je na pobudo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture to sredo odločila stavkati. Zaprtih naj bi bilo od 600 do 700 šol ter vrtcev, stavki pa se je pridružil tudi visokošolski sindikat. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami sta zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter plačilo dodatnega dela zaposlenih v času obvladovanja epidemije. Ministrici Simoni Kustec očitajo, da nima posluha za njihove zahteve in da ne kaže pripravljenosti za pogajanja, ministrica pa odgovarja, da vlada do volitev ne bo sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ in da je stavka v trenutnih razmerah nepotrebna.
O poteku stavke, razlogih in možnih rešitvah voditelj Jure Čepin z našimi dopisniki in s sogovorniki
– Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ-a,
– Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije,
– Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Večina zaposlenih v šolstvu se je na pobudo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture to sredo odločila stavkati. Zaprtih naj bi bilo med 600 in 700 šol ter vrtcev, stavki pa se je pridružil tudi visokošolski sindikat. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami sta zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter plačilo dodatnega dela zaposlenih v času obvladovanja epidemije. Ministrici Simoni Kustec očitajo, da nima posluha za njihove zahteve in da ne kaže pripravljenosti na pogajanja, ministrica pa odgovarja, da vlada do volitev ne bo sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ in da je stavka v trenutnih razmerah nepotrebna.
O poteku stavke, razlogih in možnih rešitvah voditelj Jure Čepin z našimi dopisniki in s sogovorniki
- Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ,
- Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije,
- Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Gre res za (omejen) denar?
Večina zaposlenih v šolstvu se je na pobudo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture to sredo odločila stavkati. Zaprtih naj bi bilo od 600 do 700 šol ter vrtcev, stavki pa se je pridružil tudi visokošolski sindikat. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami sta zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter plačilo dodatnega dela zaposlenih v času obvladovanja epidemije. Ministrici Simoni Kustec očitajo, da nima posluha za njihove zahteve in da ne kaže pripravljenosti za pogajanja, ministrica pa odgovarja, da vlada do volitev ne bo sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ in da je stavka v trenutnih razmerah nepotrebna.
O poteku stavke, razlogih in možnih rešitvah voditelj Jure Čepin z našimi dopisniki in s sogovorniki
– Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ-a,
– Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije,
– Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Kje naj teče trasa hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem? Osnutek državnega prostorskega načrta zanjo, ki ga je razgrnilo okoljsko ministrstvo, v Šaleški in Savinjski dolini te dni dviga temperaturo do vrelišča. Razdeljeni so prebivalci, stroka, pa še vlada, saj zaradi uničenja kmetijske zemlje trasi nasprotujejo tudi kmetijsko ministrstvo in večina lokalnih skupnosti. V današnjem Studiu ob 17h želimo podrobneje predstaviti traso ter soočiti argumente njenih zagovornikov in nasprotnikov - z voditeljem Miranom Korošcem.
Zakonodaja, s katero skušamo doseči tisto, kar bi moralo biti samoumevno, na eni strani, na drugi zahteve po lustraciji. Nevarne pasti privatizacije in ne ravno usklajena koalicija, ob tem pa nenehno viharni odnosi na črti koalicija – opozicija. Kje je slovenski trikotnik politika – družba – mediji sredi leta 2015? Več o tem v današnjem Studiu ob sedemnajstih.
Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v družbi, je družbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. Vprašanje seveda je, ali znamo? Kako se s to problematiko spopadajo osnovne šole? V medvrstniškem nasilju je - kot žrtve ali storilci - udeleženih od 30 do 40 % učencev, slovenske raziskave pa kažejo na to, da je slaba petina naših učencev že bila žrtev tovrstnega nasilja. Zakaj se zdi, da se zmeraj konča s premestitvijo žrtve na drugo šolo in ne s kaznijo storilcev? S kakšnimi izzivi se soočajo šole, ravnatelji, kako hitro odrasli sploh zaznamo, da je nekaj narobe? Kje je Slovenija pri sistemskem reševanju problematike medvrstniškega nasilja, kakšno vlogo imajo starši, šola, družba in politika? Odgovore bomo s šolniki in strokovnjaki iskali v Studiu ob 17h.
Tema tokratnega Studia ob 17-ih bo sporazum na področju trgovine in naložb med Evropsko unijo in ZDA. Zagovorniki čezatlantskega trgovinskega povezovanja vidijo predvsem poslovne priložnosti, nasprotniki pa se bojijo zniževanja standardov. Poleg tega jih skrbi tajnost pogajanj in nedostopnost ključnih dokumentov, saj so znana le pogajalska izhodišča. V današnji oddaji o tem, v kolikšni meri TTIP lahko prizadene slovenski nacionalni interes na področju kulture. Se bodo povabljeni predstavniki ministrstev za gospodarstvo in za kulturo odzvali na vabilo in spregovorili? Nasprotniki sporazuma so se že. Studio ob 17-ih z Markom Goljo.
Pridem z družino je geslo letošnje Parade ponosa. In kakšen je naš odnos do istospolnih? V državah Beneluksa istospolno usmerjene na najvišjih političnih položajih sprejemajo kot nekaj popolnoma običajnega. Napredne evropske države so že pred desetletjem izenačile pravice istospolnih parov s pravicami parov različnih spolov. Kje na mavričnem zemljevidu Evrope pa je Slovenija? Kako tolerantna je naša družba in kako je s pravicami v posameznih državah, bomo pregledali v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Lucijo Dimnik Rikič.
Nadzorniki Slovenskega državnega holdinga so po več kot letu dni prodajnega postopka in tednu preigravanj različnih scenarijev o tem, kdo bo o prodaji odločal, podali soglasje k ponudbi britanskega sklada Cinven. Odločitev na eni strani pomirja, na drugi že razdvaja. Cinven pa tudi pravi, da je vmes svojo ponudbo že spremenil, a je SDH ne sprejme. Če oziroma ko bo Telekom dokončno prodan, kako se bo razvijal, kakšen lastnik je Cinven, bo v prodajnem postopku vztrajal, zakaj smo pravzaprav privatizirali največjega operaterja? O tem v Studiu ob 17-ih, voditeljica Maja Derčar.
Ali res potrebujemo pokojninsko reformo? Pozivi mednarodnih organizacij so vse bolj glasni. Pri nas nastaja Bela knjiga, v kateri bodo začrtali smernice nove reforme. Nekatera dejstva so znana: naša družba se stara, vse manj ljudi vplačuje v pokojninsko blagajno, starejši delavci hitijo v pokoj, mladi na trgu dela ostajajo brez zaposlitev in pokojninska blagajna je vedno bolj prazna. Kako naprej in kako dolgo bo pokojninski sistem sploh še vzdržen? V oddaji Studio ob 17ih z Urško Valjavec.
Po bavarski idili kruta stvarnost? Voditelji skupine G-7, ki so se zbrali na gradu Elmau, so se dotaknili tako rekoč vseh aktualnih vprašanj, ki pestijo svet. Od okoljskih, gospodarskih in političnih. Ob skrbi za nadzor pri izpustu toplogrednih plinov in reševanju gospodarskih težav voditelji najbogatejših držav vztrajajo pri ukrepih proti iz kluba izključeni Rusiji in pri podpori Ukrajini. A zelo konkretnih dogovorov vrh na Bavarskem ni prinesel. So bila vrata pretesno zaprta ali – še huje – ni idej? Preprostih rešitev prav gotovo ni. O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljem Andrejem Stoparjem.
Pivovarna Laško je po petih letih končno našla kupca za časopisno hišo Delo. V čem bo novi lastnik - idrijsko podjetje FMR - drugačen od pivovarja? Kateri motivi vodijo domača podjetja, ki se ne ukvarjajo s časopisno-založniško dejavnostjo, k prevzemanju medijev, in to ob dejstvu, da naklade tiskanim medijem upadajo? Novinar Bojan Požar prevzema blagovne znamke Dela Revij, kot so Jana, Lady, Stop in Obrazi. Prvak opozicije Janez Janša napoveduje ustanovitev nove medijske hiše. Kaj ti premiki pomenijo za medijsko krajino - v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Lang.
Odločitev o graditvi dvokilometrskega predora med Koprom in Izolo je bila sprejeta že v 80. letih prejšnjega stoletja, a je do izgraditve predora Markovec zaradi številnih zapletov minilo več let. Roki za začetek del in njihovo končanje so bili večkrat prestavljeni: krivi so bili revizije in stečaji. V današnjem Studiu ob 17ih bomo potegnili črto pod enega od ključnih infrastrukturnih projektov na slovenskem avtocestnem križu: kaj bo prinesel domačinom, kaj turistom. Ali se lahko saga Markovec ponovi pri preostalih projektih Darsa, kot je elektronsko cestninjenje? O tem v studiu, ki smo ga tokrat postavili kar pred predor. Vodi ga Tjaša Škamperle.
Naša država je ta teden dobila načrt za energetsko prihodnost. Ta odgovarja na vprašanje, iz katerih virov bomo v prihodnjih desetletjih pridobivali električno energijo, se ogrevali in prevažali. Osnovni cilj dokumenta, ki sledi evropskim zavezam, je prehod v nizkoogljično družbo, kar pomeni zamenjavo premoga in naftnih derivatov z obnovljivimi viri in jedrsko energijo. Ali zadnjo v resnici potrebujemo, kako bo naša država zmogla investicijo v morebitni drugi blok jedrske elektrarne in kako bo preprečila ponovitev scenarija, kakršnemu smo bili priča v primeru Teša 6. O tem v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Erno Strniša.
Poslovanje v jugovzhodni Evropi se krepi. Velika podjetja medtem postajajo še večja. Agrokor je pred letom dni prevzel Mercator, Podravka je kupila Žito, hrvaški Adris je prodal rovinjsko tobačno tovarno, kupnino pa bi menda želel nameniti za nakup Zavarovalnice Triglav. Kakšni so načrti podjetij po prevzemih in kakšno sodelovanje, razen prevzemov, bi bilo možno na Balkanu? Podjetja iz regije bi se lahko tesneje povezovala za nastope na tretjih trgih. Tokratni Studio ob 17-ih je nastal na konferenci Summit100, ki združuje poslovne voditelje iz regije. Pripravlja : Maja Derčar.
Našo državo je močno zaznamovala zgodba z zdravnikom Ivanom Radanom. Svet UKC je začel ugotavljanje odgovornosti vodstva, ki mu mora danes predati vso dokumentacijo. Je vodstvo zagotovilo ustrezne razmere za zagotavljanje varnosti in kakovosti v UKC, kakšen je bil nadzor, bi lahko preprečili to, kar se je zgodilo? So odnosi med zdravstvenim osebjem res tako slabi, da vplivajo na zdravljenje bolnikov? Kakšne so torej razmere v zdravstvu, ne zgolj na nevrološki kliniki, ampak v zdravstvenem zavodu nasploh, bomo ugotavljali v Studiu ob 17-ih, voditeljica Petra Medved.
Težko pričakovano gospodarsko okrevanje je tu. Skoraj triodstotna statistična gospodarska rast v prvem četrtletju letos se odraža v višji produktivnosti in dobičkonosnosti ter manjši zadolženosti podjetij. Še posebej pa razveseljuje podatek, da se je začelo dolgoročno kreditiranje podjetij. Na kaj moramo biti posebej pozorni, da ohranimo vzdržno rast, katerim pastem bi se bilo dobro izogniti ter kdaj bomo lahko rekli, da je slovensko gospodarstvo povsem ozdravljeno? Na ta vprašanja bomo skušali odgovoriti v današnjem Studiu ob 17-ih z gospodarstveniki in bankirji. Voditeljica bo Urška Jereb Brankovič.
Obisk predsednika vlade Mira Cerarja v Vatikanu je za Slovenijo pomemben politični dogodek. Kako pomemben je, kakšna je vloga vatikanske diplomacije in ali obstaja možnost, da papež Frančišek v kratkem obišče tudi Slovenijo? Ob današnjem obisku premiera pri papežu Frančišku bomo z gosti spregovorili tudi o odprtih vprašanjih med Cerkvijo in državo. V Studiu ob 17ih z voditeljem Boštjanom Debevcem.
Zdravnikom je prekipelo. Tako ne gre več naprej, pravijo, zato so dober mesec dni po opozorilni stavki – tudi zaradi ignoriranja njihovih zahtev – pritisk še zaostrili. So predlagani standardi in normativi, ki so sicer pripravljeni že vrsto let, res najboljša rešitev za nakopičene težave v zdravstvu? Bi izboljšali obravnavo bolnikov, skrajšali čakalne dobe, razbremenili zdravnike? O današnji zdravniški stavki, tudi o upravičenosti do višjih plač, v Studiu ob 17-ih z voditeljico Snežano Ilijaš.
Sredozemlje je postalo grobnica nesrečnih ljudi, ki bežijo pred vojno in revščino.Evropska unija sprejema novo migracijsko politiko,dva ukrepa izstopata – kvote-torej enakomernejša porazdelitev prebežnikov med članice unije in vojaška operacija proti trgovcem z ljudmi v Sredozemlju. Države so se odzvale presenetljivo,toda morale se bodo opredeliti, koliko solidarnosti zares zmorejo. Kako bo ravnala Slovenija,kakšen je odnos do beguncev pri nas.
Medtem ko v nekaterih evropskih državah že gojijo Gensko spremenjeno koruzo MON 810, je Slovenija v bloku držav, ki pripravljajo zakon o omejevanju ali prepovedi gensko spremenjenih rastlin. Razlog je previdnostni princip glede morebitnih dolgoročnih posledic na zdravje in okolje in zaščita trajnostnih oblik kmetovanja v naši državi. Znanstvena srenja praviloma nasprotuje nacionalni prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin. O tem koliko smo pripravljeni kontroverzne gensko spremenjene organizme spustiti na naša polja in na naše krožnike v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Jernejko Drolec.
Poleg športa lahko Slovence združuje tudi kultura. V tednu ljubiteljske kulture se je zvrstilo tisoč dogodkov, z ljubiteljsko kulturo se v Sloveniji ukvarja več kot 100 tisoč odraslih članov, poustvarja pa jo še več deset tisoč mladih in otrok. Kako je mogoče, da je ta kultura kljub pomanjkanju časa in povečani rabi digitalnih medijev, ki posameznike zapirajo v svoj svet, še vedno tako močna? Kako vpliva na socialno vključenost in duha družbe, se bomo po tednu ljubiteljske kulture vprašali v Studiu ob 17h. Voditelj bo Aleksander Čobec.
Kako naj si sodstvo in tožilstvo povrneta zaupanje in ugled? So upravičeni pritiski dela politike, naj odstopita predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša - zaradi zadeve Patria - in generalni državni tožilec Zvonko Fišer - ker naj bi ravnal korupcijsko -? Danes bodo o tem razpravljali poslanke in poslanci na izredni seji, o morebitni razrešitvi Fišerja bodo odločali člani državnotožilskega sveta. V Studiu ob 17-ih pa bomo govorili o upravičenosti zahtev po lustraciji v pravosodju. Gostje bodo nekdanji pravosodni minister Ivan Bizjak, nekdanji predsednik ustavnega in vrhovnega sodišča Franc Testen ter nekdanji vrhovni tožilec, nekaj časa tudi vodja tožilstva, Franc Mazi. Oddajo bo vodila Jolanda Lebar.
Neveljaven email naslov