Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Večina zaposlenih v šolstvu se je na pobudo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture to sredo odločila stavkati. Zaprtih naj bi bilo med 600 in 700 šol ter vrtcev, stavki pa se je pridružil tudi visokošolski sindikat. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami sta zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter plačilo dodatnega dela zaposlenih v času obvladovanja epidemije. Ministrici Simoni Kustec očitajo, da nima posluha za njihove zahteve in da ne kaže pripravljenosti na pogajanja, ministrica pa odgovarja, da vlada do volitev ne bo sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ in da je stavka v trenutnih razmerah nepotrebna.
O poteku stavke, razlogih in možnih rešitvah voditelj Jure Čepin z našimi dopisniki in s sogovorniki
- Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ,
- Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije,
- Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Gre res za (omejen) denar?
Večina zaposlenih v šolstvu se je na pobudo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture to sredo odločila stavkati. Zaprtih naj bi bilo od 600 do 700 šol ter vrtcev, stavki pa se je pridružil tudi visokošolski sindikat. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami sta zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter plačilo dodatnega dela zaposlenih v času obvladovanja epidemije. Ministrici Simoni Kustec očitajo, da nima posluha za njihove zahteve in da ne kaže pripravljenosti za pogajanja, ministrica pa odgovarja, da vlada do volitev ne bo sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ in da je stavka v trenutnih razmerah nepotrebna.
O poteku stavke, razlogih in možnih rešitvah voditelj Jure Čepin z našimi dopisniki in s sogovorniki
– Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ-a,
– Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije,
– Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
4536 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Večina zaposlenih v šolstvu se je na pobudo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture to sredo odločila stavkati. Zaprtih naj bi bilo med 600 in 700 šol ter vrtcev, stavki pa se je pridružil tudi visokošolski sindikat. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami sta zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter plačilo dodatnega dela zaposlenih v času obvladovanja epidemije. Ministrici Simoni Kustec očitajo, da nima posluha za njihove zahteve in da ne kaže pripravljenosti na pogajanja, ministrica pa odgovarja, da vlada do volitev ne bo sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ in da je stavka v trenutnih razmerah nepotrebna.
O poteku stavke, razlogih in možnih rešitvah voditelj Jure Čepin z našimi dopisniki in s sogovorniki
- Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ,
- Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije,
- Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Gre res za (omejen) denar?
Večina zaposlenih v šolstvu se je na pobudo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture to sredo odločila stavkati. Zaprtih naj bi bilo od 600 do 700 šol ter vrtcev, stavki pa se je pridružil tudi visokošolski sindikat. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami sta zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter plačilo dodatnega dela zaposlenih v času obvladovanja epidemije. Ministrici Simoni Kustec očitajo, da nima posluha za njihove zahteve in da ne kaže pripravljenosti za pogajanja, ministrica pa odgovarja, da vlada do volitev ne bo sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ in da je stavka v trenutnih razmerah nepotrebna.
O poteku stavke, razlogih in možnih rešitvah voditelj Jure Čepin z našimi dopisniki in s sogovorniki
– Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ-a,
– Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije,
– Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Sedem desetletij Posavskega muzeja, ki domuje v Gradu Brežice in varuje kulturno dediščino ter v njem nakopičeno bogastvo iz zgodovine bomo v današnjem Studiu ob 17-ih prikazali s pripovedmi muzejskih predmetov o ljudeh, delu, umetnosti, vojni in miru. O muzeju, ki ni zaprašen, ampak živi z ljudmi in krajem v živo iz Viteške, najlepše baročne dvorane pri nas. Voditeljica bo Alenka Terlep. Lahko nas boste spremljali tudi v živo iz brežiškega gradu na spletni strani radioprvi.si .
Pred 28timi leti smo s sprejetjem deklaracije o neodvisnosti in sprejetjem temeljne ustavne listine postali samostojna in neodvisna država. Ob Dnevu državnosti smo nekatere ključne udeležence procesa osamosvajanja povprašali po spominih na prelomne dogodke; med drugimi predsednike države, vlade in državnega zbora. Zanimala so nas tudi njihova razmišljanja o prihodnosti Slovenije. Pripravlja: Marjan Rogelj. Med drugim sodelujejo: dr. Dimitrij Rupel, Lojze Peterle, Spomenka in Tine Hribar, Milan Kučan, Vika Potočnik, Marjan Šarec, Dejan Židan in Borut Pahor.
Šolarji si bodo šolsko leto zapomnili po svoje, ostali pa najbrž tudi po peticijah staršev in razgretih javnih razpravah o preobremenjenosti učencev in preobširnih učnih načrtih. Kakšen pa je glas tistih, ki slovensko šolo ustvarjajo? Kje učitelji in ravnatelji vidijo izzive svojega poklica in kakšno je po njihovem mnenju poslanstvo šole? Kaj bi moralo priti v novo belo knjigo in kako se sploh uresničujejo zaveze aktualnega strateškega dokumenta v izobraževanju? Več v Studiu ob 17h.
Slab mesec po evropskih volitvah na evropskem političnem parketu poteka merjenje moči političnih skupin, ki si na vodilnih položajih v Evropski uniji želijo videti svoje člane. V razpravi se omenja več imen potencialnih kandidatov, predvsem pa številni poudarjajo usmeritve, ki bi jih lahko prinesel kateri od njih. O usmeritvah Evropske unije v prihodnje ter o pretresih, ki so jih na notranjepolitičnem področju v več članicah prinesle nedavne volitve v Evropski parlament, bomo z gosti govorili v petkovem Studiu ob 17.
SDH je v imenu države kljub glasnim pomislekom dela politike privatiziral še tretjo največjo banko – Abanko. Kupec je ameriški sklad Apollo, ki lastniško že obvladuje mariborsko NKBM, kar pomeni, da največja NLB dobiva zelo resnega tekmeca. Kakšne spremembe se v banki obetajo z novim lastnikom, je kupnina primerna ter ali se pred dokončnim prenosom 100 odstotnega deleža banke lahko še karkoli zaplete? O vsem tem v oddaji Studio ob sedemnajstih z gosti. Vodila jo bo Urška Jereb. Vabljeni k poslušanju! Gosti oddaje: – Ekonomist Bogomir KOVAČ – Ekonomsko-politični komentator Goran Novkovič – Borzni analitik Primož Cencelj – Nekdanji dolgoletni prvi mož Abanke Aljoša Tomaž
Pomanjkanje denarja na znanstveno raziskovalnem področju je pravzaprav stalna tema. In tudi vprašanje, ali bo vlada zagotovila obljubljena sredstva, ki bi slovensko znanost potegnila iz vse globljega zaostanka, je še vedno brez otipljivega odgovora. Predlog novega Zakona o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti napoveduje dvig na vsaj en odstotek BDP, toda po drugi strani ne naslavlja vrste drugih težav, ki danes zavirajo polni razmah znanosti. Kako vrhunska bo slovenska znanost v prihodnje, preverjamo v Studiu ob 17h.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Kakšna je usoda mariborskega letališča? Država se je odločila, da ga bo znova skušala prenesti v državno upravljanje. A pri tem se pojavljajo številna vprašanja; je to pravilna odločitev? Kaj bo z delavci in ali se bo njihov položaj spremenil? Pa tudi, kakšna je vloga mariborskega letališča za lokalno skupnost, gospodarstvo in državo. Odgovori v Studiu ob 17-ih, voditelj bo Aleks Horvat.
Vlada bo intervencijsko uzakonila odstrel 200 medvedov in 11-ih volkov. Bo to pomirilo rejce, ki opozarjajo na gospodarsko škodo, pa tudi na bojazen pred napadi na človeka? Kaj o odločitvi menijo naravovarstveniki, ki so pravzaprav dosegli prepoved odstrela volkov; kje je meja sobivanja med človekom in zverjo? O tem v Studiu ob 17-ih, voditelj bo Marko Škrlj.
Graditev drugega tira se je začela, najprej z izgradnjo dostopnih poti. Krajane zanima, kakšen monitoring izvaja vlagatelj in kaj bo z morebitnimi odškodninami, vse pa, kako dolgotrajna bo pot do dvotirnosti. Tudi finančna slika še ni zaprta. Koncesionar, družba 2tdk, odloča, pri katerih bankah bo najel posojila. Se je ministrica za infrastrukturo o financiranju drugega tira pogovarjala na Kitajskem, ko je bila na obisku tam? Kako daleč je drugi tir, iz koprskega studia z gosti Tjaša Škamperle.
Novela zakona o vrtcih je razburila zasebne vrtce. Občine se jezijo, ker jih morajo financirati, čeprav imajo nezasedena mesta v javni mreži. Starši si želijo čim bolj kakovostno predšolsko vzgojo za čim manj denarja. Inšpektorat za šolstvo je odkril številne nepravilnosti pri zasebnikih s to dejavnostjo. O teh odprtih vprašanjih z gosti iz javnih in zasebnih vrtcev, občin ter pristojnega ministrstva v Studiu ob 17h z Natašo Lang.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Evropska komisija je Slovenijo znova opozorila na nujnost reform pokojninskega sistema in trga dela; eden od največjih izzivov naše države pa je staranje prebivalstva in posledično zmanjševanje števila delovno aktivnih. Kakšne naj bodo spodbude, da kandidati za upokojitev ostanejo v delovnem razmerju, in kako prilagoditi delovno okolje starejšim zaposlenim? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00, voditelj bo Dejan Rat.
Današnji Studio ob 17-ih namenjamo Radiu Koper, ki praznuje 70-letnico, in njegovi vlogi, ki je bila na začetku predvsem ohranjanje vezi med prebivalstvom, z mejo razdeljenim na dve državi. Radio Koper je nastal v coni B svobodnega tržaškega ozemlja štiri leta po vojni kot protiutež tujim medijem, postal pa vplivna mednarodna postaja, dvojezična in večkulturna. Zgodba o radiu takrat, ko so do njegovega nastanka pripeljale posebne zgodovinske okoliščine, in njegovi vlogi danes z voditeljico Nevo Zajc.
Slovenija je po dolgem času spet v središču diplomatskega dogajanja. V okviru srečanja Pobude treh morij je pri nas devet predsednikov držav in več sto gospodarstvenikov. Pobuda, ki je nastala, da bi zmanjšali energetsko odvisnost srednjeevropskih držav od Rusije, je na razpotju: ali naj ohrani obliko političnega foruma ali naj se institucionalizira, ali naj se obdrži v srednjeevropskem okviru ali naj sprejme medse tudi zahodne države. Kako na pobudo gledajo v Washingtonu in kako v Bruslju? O vsem tem v Studiu ob 17.00, tokrat bo z vami Marjan Vešligaj.
Skoraj sto ljudi na leto umre v prometnih nesrečah. Eden od najpogostejših krivcev za najhujše prometne nesreče je še vedno alkohol. Kako izboljšati prometno varnost in preprečiti vožnjo pod vplivom alkohola? Kaj bi pridobili z znižanjem dovoljene stopnje alkohola v krvi? Kakšni naj bodo sistemski ukrepi? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih.
Majske izdatne padavine, obilica vlage in nizke temperature so povzročile veliko škode po vsej državi, ogrozile so koruzo in vrtnine. Češenj, ki so pomemben vir dohodka vipavskih in briških pridelovalcev, je veliko manj kot druga leta, zgodnjih sort tako rekoč nič.
Neveljaven email naslov