Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Večina zaposlenih v šolstvu se je na pobudo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture to sredo odločila stavkati. Zaprtih naj bi bilo med 600 in 700 šol ter vrtcev, stavki pa se je pridružil tudi visokošolski sindikat. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami sta zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter plačilo dodatnega dela zaposlenih v času obvladovanja epidemije. Ministrici Simoni Kustec očitajo, da nima posluha za njihove zahteve in da ne kaže pripravljenosti na pogajanja, ministrica pa odgovarja, da vlada do volitev ne bo sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ in da je stavka v trenutnih razmerah nepotrebna.
O poteku stavke, razlogih in možnih rešitvah voditelj Jure Čepin z našimi dopisniki in s sogovorniki
- Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ,
- Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije,
- Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Gre res za (omejen) denar?
Večina zaposlenih v šolstvu se je na pobudo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture to sredo odločila stavkati. Zaprtih naj bi bilo od 600 do 700 šol ter vrtcev, stavki pa se je pridružil tudi visokošolski sindikat. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami sta zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter plačilo dodatnega dela zaposlenih v času obvladovanja epidemije. Ministrici Simoni Kustec očitajo, da nima posluha za njihove zahteve in da ne kaže pripravljenosti za pogajanja, ministrica pa odgovarja, da vlada do volitev ne bo sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ in da je stavka v trenutnih razmerah nepotrebna.
O poteku stavke, razlogih in možnih rešitvah voditelj Jure Čepin z našimi dopisniki in s sogovorniki
– Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ-a,
– Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije,
– Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
4537 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Večina zaposlenih v šolstvu se je na pobudo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture to sredo odločila stavkati. Zaprtih naj bi bilo med 600 in 700 šol ter vrtcev, stavki pa se je pridružil tudi visokošolski sindikat. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami sta zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter plačilo dodatnega dela zaposlenih v času obvladovanja epidemije. Ministrici Simoni Kustec očitajo, da nima posluha za njihove zahteve in da ne kaže pripravljenosti na pogajanja, ministrica pa odgovarja, da vlada do volitev ne bo sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ in da je stavka v trenutnih razmerah nepotrebna.
O poteku stavke, razlogih in možnih rešitvah voditelj Jure Čepin z našimi dopisniki in s sogovorniki
- Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ,
- Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije,
- Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Gre res za (omejen) denar?
Večina zaposlenih v šolstvu se je na pobudo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture to sredo odločila stavkati. Zaprtih naj bi bilo od 600 do 700 šol ter vrtcev, stavki pa se je pridružil tudi visokošolski sindikat. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami sta zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter plačilo dodatnega dela zaposlenih v času obvladovanja epidemije. Ministrici Simoni Kustec očitajo, da nima posluha za njihove zahteve in da ne kaže pripravljenosti za pogajanja, ministrica pa odgovarja, da vlada do volitev ne bo sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ in da je stavka v trenutnih razmerah nepotrebna.
O poteku stavke, razlogih in možnih rešitvah voditelj Jure Čepin z našimi dopisniki in s sogovorniki
– Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ-a,
– Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije,
– Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Turistična sezona v Posočju je na vrhuncu. Po lanskih rekordnih številkah, ko so v tolminski, kobariški in bovški občini skupno našteli skoraj pol milijona prenočitev, je letošnji obisk še večji. Dolina Soče postaja vodilna slovenska destinacija za dejaven oddih, poleg narave in športnih aktivnosti pa številne privabljajo tudi glasbeni festivali, zgodovinski turizem in kulinarična doživetja. Kot kaže, se Posočju obeta že tretja rekordna sezona. Večji obisk pa prinaša tudi nekatere težave in izzive, kako naj ponudba in infrastruktura v dolini sledita povečanemu povpraševanju. V živo izpod Kanina z Marišo Bizjak.
Darovanje organov je za veliko Slovencev še vedno tabu. To je tudi eden od razlogov, da je registriranih darovalcev manj kot odstotek. Številni, ki jim odpoveduje določen organ, bijejo bitko s časom, saj se število bolnikov, ki potrebujejo takšno operacijo, povečuje; po drugi strani pa primanjkuje organov, ki so na voljo za zdravljenje. Najdaljše čakalne dobe so za srce in ledvice. Tudi sicer je poletje obdobje, ko je potreba po krvi večja zaradi prometnih nesreč.
Vrhunski šport je že pred desetletji prešel tisto kritično mejo, ko je bilo mogoče govoriti le o ljubiteljskem ukvarjanju in kratki epizodi v življenju športnika. Dolžnost in odgovornost odraslih sta, da uveljavljajo pozitivne vrednote športa. Pa jih? Ob robu enega največjih športnih dogodkov v tem letu, svetovnega prvenstva v atletiki, ponovno objavljamo razpravo o pomanjkanju zdrave tekmovalnosti. Ali mlade športnike pri doseganju rezultatov ženeta izključno pohlep in dokazovanje? Ali trenerji, starši, organizacije in navsezadnje družba odigrajo svojo, tudi vzgojno vlogo? V Studiu ob 17-ih z Uršulo Majcen.
V teh vročih dneh številni iščejo osvežitev v vodi – ne le v morju, tudi v bazenih, rekah in jezerih. Kakšna so naša kopališča, kakšna je kakovost vode in kako lahko pripomoremo k njenemu izboljšanju? Na kaj moramo biti pozorni kopalci? O vsem tem, tudi z oglašanjem s terena, v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Juretom Čepinom.
Slovenske gore, ki jih obišče skoraj poldrugi milijon ljubiteljev na leto, so te dni priljubljeni cilj. Oskrbniki dobro obiskanih planinskih koč pričakujejo vrhunec sezone. O planinski sezoni, množičnem obisku Triglava, cilja številnih domačih in tujih planincev, ki ga nekateri obiščejo tudi z gorskimi vodniki, ter obremenjenosti gorskih reševalcev in ekipe za helikoptersko reševanje, bomo govorili v Studiu ob 17ih. Pripravljamo ga v živo s Kredarice, najvišje ležeče planinske postojanke pri nas.
Vse več bližnjih srečanj z medvedi dokazuje, da so se populacije velikih zveri, tudi volkov, preveč namnožile za ta prostor. Strokovnjaki opozarjajo, da so odzivi pristojnih neučinkoviti, vsakoletne težave s pomorjeno drobnico pa odrinjene na rob. Morda se bo zdaj, ko se velike zveri približujejo urbanim naseljem vendarle kaj spremenilo. Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z voditeljico Jernejko Drolec.
Slovenijo je zajel nov, že četrti vročinski val v tem poletju. Ali bodo tokrat padli tudi temperaturni rekordi, bomo še videli, že zdaj pa je jasno, da se bo kmetijska suša zgolj še okrepila. Razni strokovnjaki opozarjajo tudi na veliko toplotno obremenitev, ki bo trajala predvidoma do začetka prihodnjega tedna. V Studiu ob 17h bomo zato govorili o vsem in vseh, ki se jih vročina dotakne: o zdravju, delovnih razmerah, živali, rastlinah, rekreaciji, kmetijstvu in načinih hlajenja. Vabljeni k poslušanju z voditeljico Tino Lamovšek.
Slovenijo je zajel nov, že četrti vročinski val v tem poletju. Ali bodo tokrat padli tudi temperaturni rekordi, bomo še videli, že zdaj pa je jasno, da se bo kmetijska suša zgolj še okrepila. Razni strokovnjaki opozarjajo tudi na veliko toplotno obremenitev, ki bo trajala predvidoma do začetka prihodnjega tedna. V Studiu ob 17h bomo zato govorili o vsem in vseh, ki se jih vročina dotakne: o zdravju, delovnih razmerah, živali, rastlinah, rekreaciji, kmetijstvu in načinih hlajenja. Vabljeni k poslušanju z voditeljem Blažem Mazijem.
Poleti se običajno poveča število kaznivih dejanj vlomov. Vlomilce velikokrat privabimo kar sami, ko napovedujemo svoj odhod na počitnice ali se prek socialnih omrežij postavljamo z novim nakupom. Kako poletni oddih preživeti čim bolj prijetno in varno ter kaj vse storiti, da bodo dopustniški dnevi čim bolj brezskrbni? O tem v Studiu ob 17ih z gosti.
Slovenija je že nekaj let dežela festivalov, še posebej glasbenih. Zdaj jih je po nekaterih podatkih za dobro tretjino več kot pred petimi leti. Za poletno festivalsko središče v Tolminu se zdi, da se dejavnost bliža mejam, ki jih še omogoča tamkajšnje okolje. Poskusili bomo razumeti to festivalizacijo Slovenije, vlogo občinske in državne politike in ekonomske vplive festivalov. Voditelj Studia bo Primož Trdan.
Kateri so najpogostejši povzročitelji požarov, zakaj gorijo tako obsežna območja po Evropi? Slovenija je med bolj ogroženimi, saj jo pokriva 60 odstotkov gozdov. Kako usposobljeni in opremljeni so gasilci, ki posredujejo tudi 9 tisoč-krat na leto in so med najbolj zaupanja vrednimi med ljudmi? O vsem tem v Studiu ob 17ih s Sabrino Mulec.
Poljska je razdvojena zaradi vladne pravosodne reforme. Proti njej so protestirali v številnih poljskih mestih, ker menijo, da se vlada preveč vmešava v sodno vejo oblasti. Tudi Evropska unija opozarja na neprimernost reforme. Kaj lahko stori Unija, kakšne spremembe naj bi prinesla in kakšen bo njen vpliv, v Studiu ob 17-ih s Tomažem Gerdenom.
Turizem postaja paradna panoga Slovenije, med njene najbolj prepoznavne točke pa spadajo Ljubljana, Bled, Bohinj, Postojna in Obala. Kako turistično razviti preostali, manj znani ruralni del naše zelene dežele? Pravi odgovor je avtodomarski turizem. A za oceno 5 bo Slovenija morala zaradi ponekod neurejene infrastrukture in pomanjkanja postajališč storiti še marsikaj. Kakšen potencial nosi v sebi avtodomarski turizem za našo državo, bomo ugotavljali v oddaji Studio ob 17h z voditeljico Tino Lamovšek.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Poletje povzroča tudi težave. Visoke temperature, v teh dneh celo okrog 35 stopinj, in pomanjkanje padavin povzročajo sušo. Kmetje iz Posavja, Dolenjske in Bele krajine opozarjajo, da bo pridelkov za polovico manj kot prejšnje leto. Suša, zaradi katere nastajajo težave v oskrbi s pitno vodo, grozi pa tudi nevarnost požarov, pustoši na Celjskem, Kozjanskem, tudi na Primorskem. Razmere bomo pregledali in jih komentirali v Studiu ob 17tih. Oddajo pripravlja Cirila Štuber.
Radiotelevizija Slovenija se kot največji in tudi izjemno pomemben medijski servis za državljanke in državljane spoprijema s številnimi izzivi na področju tehnologije, vsebine, financ in konkurence. V četrtkovem Studiu ob 17-tih bomo zato gostili generalnega direktorja javnega medija Igorja Kadunca. Kakšno sliko si je ustvaril o javnem mediju, od kar je položaj zasedel pred tremi meseci? Je v tem obdobju odkril okostnjake v omarah? Kakšna zagotovila lahko da našim uporabnikom, da bodo programi še bolj kakovostni in raznovrstni? Voditeljica oddaje bo Nataša Lang.
Italija se že nekaj časa sooča z večjim prihodom beguncev in migrantov. Ko se je zaprla t.i. balkanska migrantska pot , se je še povečalo število ljudi, ki poskušajo v Evropo priti po morju, večinoma z libijskih obal. Zaradi prenatrpanih starih plovil se dogajajo številne tragične nesreče. Evropska unija nima izdelane strategije sprejema prišlekov, Italija pa grozi s strožjo zakonodajo na tem področju. Na vrhu skupine G20 so govorili tudi o pomoči Afriki, predvsem, da bi zaustavili gospodarske migracije, toda tudi tu je še veliko zadev nedorečenih. O vsem tem v Studiu ob 17tih, ki ga pripravlja Tomaž Gerden.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ljubljana je bila dolgo znana kot zaspano mesto, kjer so se turisti le redko zadrževali dlje kot en dan. Glede tega se ni razlikovala od drugih slovenskih mest. V zadnjih letih pa opažamo močan porast turističnih obiskov. Kako je Ljubljana postala turistično zanimiva in ali smo bili pripravljeni na prihod večjega števila gostov? O tem se bomo z gosti pogovarjali v današnjem Studiu ob 17h. Vodil ga bo Marjan Vešligaj.
Turistična sezona je že v polnem razmahu, pred nami pa je prometno eden najbolj obremenjenih koncev tedna. Izkušnje preteklih let kažejo, da so gneče v juliju in avgustu najpogostejše ob petkih popoldan in sobotah dopoldan, potovalni čas pa dodatno podaljšajo nesreče, ki lahko povzročijo nekajurne zaustavitve prometa. V tokratnem Studiu ob 17-ih se bomo o odsekih, kjer so pričakovani daljši zastoji, pripravah na daljšo pot in najpogostejših prometnih kršitvah v poletnih mesecih, pogovarjali z Ivanom Kapunom, vodjo sektorja prometne policije, Branetom Nastranom, vodjo prometno-informacijskega centra in Nikom Miheličem, sodelavcem Agencije za varnost prometa.
Neveljaven email naslov