Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropska unija se je v primeru ruske agresije na Ukrajino odzvala hitro, odločno in enotno. Proti Moskvi je uvedla najbolj ostre sankcije doslej, posledice pa bodo ogromne. Ruski napad je jasno pokazal, da unija bolj kot kadarkoli prej potrebuje avtonomno suverenost, saj je od tega odvisna evropska varnost. Bo uspela najti skupni jezik tudi glede strateških vprašanj krepitve skupne obrambne sposobnosti Unije, zmanjšanja energetske odvisnosti, predvsem od ruskega plina, ter vzpostavitve robustnih gospodarskih temeljev?
O tem voditeljica Sandra Krišelj z dopisnico Mojco Širok in gosti:
dr. Jure Požgan, FDV
Dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze
Dr. Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve
Voditelji Unije v odzivu na vojno o evropski obrambi, energetiki in širitvi
Evropska unija se je na rusko agresijo na Ukrajino odzvala hitro, odločno in enotno. Proti Moskvi je uvedla najbolj ostre sankcije doslej, posledice pa bodo daljnosežne. Ruski napad je jasno pokazal, da Unija bolj kot kadar koli prej potrebuje tako imenovano strateško avtonomijo, saj je od tega odvisna evropska varnost na več področjih. Ji bo uspelo najti skupni jezik tudi glede strateških vprašanj krepitve skupne obrambne sposobnosti, zmanjšanja energetske odvisnosti, predvsem od ruskega plina, migracij in azila ter vzpostavitve robustnih gospodarskih temeljev?
O tem voditeljica Sandra Krišelj z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok in gosti:
– dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede,
– dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze,
– dr. Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve.
4606 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Evropska unija se je v primeru ruske agresije na Ukrajino odzvala hitro, odločno in enotno. Proti Moskvi je uvedla najbolj ostre sankcije doslej, posledice pa bodo ogromne. Ruski napad je jasno pokazal, da unija bolj kot kadarkoli prej potrebuje avtonomno suverenost, saj je od tega odvisna evropska varnost. Bo uspela najti skupni jezik tudi glede strateških vprašanj krepitve skupne obrambne sposobnosti Unije, zmanjšanja energetske odvisnosti, predvsem od ruskega plina, ter vzpostavitve robustnih gospodarskih temeljev?
O tem voditeljica Sandra Krišelj z dopisnico Mojco Širok in gosti:
dr. Jure Požgan, FDV
Dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze
Dr. Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve
Voditelji Unije v odzivu na vojno o evropski obrambi, energetiki in širitvi
Evropska unija se je na rusko agresijo na Ukrajino odzvala hitro, odločno in enotno. Proti Moskvi je uvedla najbolj ostre sankcije doslej, posledice pa bodo daljnosežne. Ruski napad je jasno pokazal, da Unija bolj kot kadar koli prej potrebuje tako imenovano strateško avtonomijo, saj je od tega odvisna evropska varnost na več področjih. Ji bo uspelo najti skupni jezik tudi glede strateških vprašanj krepitve skupne obrambne sposobnosti, zmanjšanja energetske odvisnosti, predvsem od ruskega plina, migracij in azila ter vzpostavitve robustnih gospodarskih temeljev?
O tem voditeljica Sandra Krišelj z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok in gosti:
– dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede,
– dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze,
– dr. Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve.
Spremembe zakona o nalogah in pooblastilih policije so tarča ostrih kritik, saj naj bi policisti že zdaj imeli povsem dovolj pooblastil. Po novem bi lahko kot prisilno sredstvo uporabljali elektrošoker, veliko več možnosti bi imeli za varnostne preglede, uporabo brezpilotnih letalnikov, dostop do patrij in podobno – tudi kot sredstvo pred teroristično nevarnostjo. Bomo po vojski, ki je dobila policijska pooblastila, dobili še policijo z vojaškimi pooblastili?
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je na današnji dan pred 97-imi leti na ljudskem zborovanju v Beltincih prevzela oblast, ki jo je 5 dni imela tedanja vojska, pred tem pa je bila skoraj tisočletje v rokah ogrskih vladarjev. Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je državni praznik 10 let. V Studiu ob 17ih bomo z voditeljico Lidijo Kosi osvetlili življenjske razmere ljudi na severovzhodu Slovenije. Kljub gospodarskemu napredku je vse več prosilcev za socialno pomoč in tudi njenih prejemnikov. Po drugi strani je v regiji vrsta uspešnih zgodb.
V zelo kratkem času je bilo nekaj primerov, ko je medved poškodoval človeka, vrstijo se napadi zveri na pašno živino. Kateri so razlogi? Smo krivi sami, ker smo opustili kmetovanje in se narava nenadzorovano zarašča, mi pa vstopamo v bivalni prostor teh živali? Je krivo napačno ravnanje z zvermi, ali pa se te obnašajo drugače, kot so se včasih? Je mirno sobivanje sploh možno? Odgovore na ta vprašanja bomo iskali v oddaji Studio ob 17ih z voditeljico Sabrino Mulec.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Gašenje na Kraškem robu je bilo zelo zahtevno za sodelujoče gasilce. Več kot tisoč se jih je tri dni spopadalo z ognjenimi zublji, ki jih je zanetil vlak med Koprom in Divačo. Ni se zgodilo prvič – od tod opozorila Slovenskim železnicam k ukrepanju. Kmetje so ostali brez paše za živino, gozdovi se bodo obnavljali več deset let, gasilci pa so tako ali drugače ves čas v pripravljenosti. O problemu požarov na Kraškem robu Tjaša Škamperle v Studiu ob 17ih.
»Tudi jaz sem jih kdaj dobil okrog ušes, pa sem povsem normalen,« je eden od najpogostejših odzivov na prepoved telesnega kaznovanja otrok. Slovenska statistika je temu primerna: vsak četrti otrok je žrtev nasilja v družini. Da številni odrasli še vedno ne ločijo med močjo in pravico ter da je telesno kaznovanje otrok nedopustno, opozarja tudi Svet Evrope. Zakaj se je tako težko odpovedati pretepanju otrok in nasilnemu vzgojnemu vzorcu? Odgovor v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Martino Černe.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Tri leta in pol po nesreči na Kaninu se obnova najvišjega visokogorskega smučišča pri nas končuje. Če bi se popravila lotili takoj, bi po takratnih ocenah stalo od 50 do 100 tisoč evrov, tako pa bo obnova dosegla skoraj 6 milijonov evrov občinskih, državnih in evropskih sredstev. V tem času se je pokazalo, kako pomemben je Kanin za dolino in bovški turizem, ki je sicer lani kljub neobratovanju smučišča dosegel rekordne rezultate. O obnovi, ozadjih in načrtih za prihodnost v Studiu ob 17h z voditeljico Marišo Bizjak.
V času počitnic in dopustov je še bolj kot sicer aktualno delo dijakov in študentov. Ti iščejo možnosti za zaslužek, delodajalci pa z njimi nadomestijo delavce, odsotne zaradi letnih dopustov. Kakšno je povpraševanje po tej vrsti dela? Kakšne obveznosti in pravice imajo študentje in kakšno vlogo ima delovni inšpektorat? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Urško Valjavec.
Ljubiteljsko kolesarjenje je vse bolj priljubljeno, številni pa kolesarjenju namenijo tudi dopust. Občine, regionalne agencije in turistične organizacije si skupaj z Direkcijo za infrastrukturo prizadevajo za ureditev novih kolesarskih povezav. Številni projekti so pripravljeni, denarja za graditev pa ni dovolj. Država je v zadnjih letih zgradila dobrih 45 kilometrov kolesarskih povezav. Katere še načrtuje, s katerimi težavami se pri tem srečuje? Kako pomembno je označevanje kolesarskih povezav, za kaj si prizadevajo v Kolesarski mreži Slovenije? Je kolesar tudi pri nas že pravi gost in kako kolesarjenje dopolnjuje turistično ponudbo? O vsem tem v Studiu ob 17-ih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vlada je minuli teden potrdila predlog zakona o lekarniški dejavnosti in s tem prvič po 24. letih posodablja to področje. Novosti: farmacevti, ki bodo po novem morali pridobiti licenco, bodo po naročilu zdravnika pregledali terapijo tistih bolnikov, ki prejemajo več kot 5 zdravil, prepovedano bo oglaševanje lekarniške dejavnosti, izdajanje kartic zvestobe in dajanje popustov – vse z namenom omejitve prekomerne porabe zdravil. Bistven del presežka bodo lekarne morale vrniti v dejavnost, preostalo pa bodo še vedno lahko pobrale občine. Omejeno bo trajanje koncesij, dostopnost pa se bo povečala, saj se bo lahko ustanovilo novih 25 lekarn.
Sobotni obisk ruskega predsednika v Sloveniji bo predvsem pietetne narave. Vladimir Putin bo sodeloval na komemoraciji ob stoti obletnici kapelice, ki so jo zgradili ruski vojni ujetniki pod Vršičem, nato pa bo odkril spomenik padlim ruskim in sovjetskim vojakom v obeh svetovnih vojnah na ljubljanskih Žalah. Obisk bo priložnost tudi za neformalno izmenjavo mnenj s slovenskim političnim vrhom. Zaradi ruske vloge v ukrajinski krizi še vedno veljajo sankcije Evropske unije proti Rusiji. Odnosi zahodnih držav, še posebej ZDA, in Rusije so zelo težavni, čeprav z Rusijo sodelujejo v boju proti terorizmu.
V Studiu ob 17h se bomo lotili predolimpijskih tem, ki najbolj vznemirjajo športno javnost pred začetkom tekmovanj v Riu: izključevanja ruskih športnikov, grozeče nevarnosti zike in preverjanja morebitnih zlorab prepovedanih poživil. Besedo bomo dali tudi slovenskim športnikom, ki odhajajo polni želja in nam bodo zaupali svoje cilje. Voditelj bo Franci Pavšer.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Evropo pretresa napad za napadom. Napadalec je v zadnjem obdobju tako imenovani samotni volk, ki ne pripada nobeni mreži. Prav zato napadi niso predvidljivi in jih ni mogoče preprečiti s še tako ostrimi varnostnimi ukrepi. V javnosti se pojavljajo vprašanja o razlogih za ta ekstremna dejanja, kako jih preprečiti in v kolikšni meri gre za novo evropsko družbeno realnost. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Martino Černe.
Med skrb vzbujajočimi ukrepi, ki jih je po neuspešnem državnem udaru v Turčiji napovedal predsednik Erdogan, je tudi vnovična uvedba smrtne kazni. To obliko kaznovanja v Evropi danes pozna samo močno avtoritarna Belorusija – a motil bi se, kdor bi mislil, da je civilizacijski napredek smrtno kazen poslal na smetišče zgodovine. Kar 60 odstotkov svetovnega prebivalstva namreč živi v okolju, v katerem si država jemlje pravico razpolagati s človeškim življenjem. Bo torej 21-to stoletje smrtno kazen vrnilo med žive? In zakaj bi to predstavljalo le še eno znamenje več, da od dediščine humanistične, razsvetljene Evrope kaj kmalu ne bo ostalo ničesar več? Preverjamo v ponedeljkovem Studiu ob 17-ih z voditeljem Goranom Deklevo.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neenakost spolov, neenake možnosti, seksizem, spolno nadlegovanje … Nedavna afera, povezana z Evaldom Flisarjem, je le ena od številnih zgodb, ki sicer nikoli ne bodo odmevale v javnosti. Naša družba je namreč prežeta s takšnim delovanjem, in to na najrazličnejših področjih: v kulturi, politiki, akademskih krogih, v javni in zasebni sferi. Žrtve običajno molčijo, zato je prav, da o tem spregovorimo. Tokrat v oddaji Studio ob 17-ih z voditeljico Martino Černe.
Neveljaven email naslov