Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vojno v Ukrajini so nekateri politiki na Zahodnem Balkanu dočakali kot svoj trenutek. To velja predvsem za tiste, ki si obetajo črtanje novih meja in na hitro dosežena priznanja. Vendar je to lahko dvorezen meč. Počakati bodo morali, kakšen bo razplet vojne. Po drugi strani je to eno zadnjih opozoril za Evropsko unijo, da tako velikega območja pred svojim pragom ne more prepustiti drugim velikim igralcem v regiji. O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki.
Gostje:
- Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Balkana,
- dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede,
- dr. Damir Josipovič, Inštitut za narodnostna vprašanja.
Spremenjena geopolitična razmerja se kažejo tudi na tem nestabilnem območju
Vojno v Ukrajini so nekateri politiki na Zahodnem Balkanu dočakali kot svoj trenutek. To velja predvsem za tiste, ki si obetajo črtanje novih meja in na hitro dosežena priznanja. Vendar je to lahko dvorezen meč. Počakati bodo morali, kakšen bo razplet vojne. Po drugi strani je to eno zadnjih opozoril za Evropsko unijo, da tako velikega območja pred svojim pragom ne more prepustiti drugim velikim igralcem v regiji. O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki.
Gostje:
– Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija z Balkana,
– dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede,
– dr. Damir Josipovič, Inštitut za narodnostna vprašanja.
4605 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vojno v Ukrajini so nekateri politiki na Zahodnem Balkanu dočakali kot svoj trenutek. To velja predvsem za tiste, ki si obetajo črtanje novih meja in na hitro dosežena priznanja. Vendar je to lahko dvorezen meč. Počakati bodo morali, kakšen bo razplet vojne. Po drugi strani je to eno zadnjih opozoril za Evropsko unijo, da tako velikega območja pred svojim pragom ne more prepustiti drugim velikim igralcem v regiji. O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki.
Gostje:
- Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Balkana,
- dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede,
- dr. Damir Josipovič, Inštitut za narodnostna vprašanja.
Spremenjena geopolitična razmerja se kažejo tudi na tem nestabilnem območju
Vojno v Ukrajini so nekateri politiki na Zahodnem Balkanu dočakali kot svoj trenutek. To velja predvsem za tiste, ki si obetajo črtanje novih meja in na hitro dosežena priznanja. Vendar je to lahko dvorezen meč. Počakati bodo morali, kakšen bo razplet vojne. Po drugi strani je to eno zadnjih opozoril za Evropsko unijo, da tako velikega območja pred svojim pragom ne more prepustiti drugim velikim igralcem v regiji. O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki.
Gostje:
– Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija z Balkana,
– dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede,
– dr. Damir Josipovič, Inštitut za narodnostna vprašanja.
Nižja dohodnina, razbremenjen regres, višja obremenitev kapitala in kapitalskih dobičkov, znižan 5-odstotni DDV za knjige in časopise, to so poglavitne davčne spremembe. Bodo tem spremembam letos sledile še druge? Katere? Kako bo finančna uprava zagotovila dodatnih 74 milijonov prilivov, da nadomesti izpad zaradi davčnega preoblikovanja? So zavezanci zaradi tega lahko zaskrbljeni? Odgovori v živo v Studiu ob 17.00, na spletu ali v podkastu, z voditeljico Zdenko Bakalar in gosti.
Nedavni ameriški uboj vplivnega iranskega generala Kasema Solejmanija v Bagdadu je do skrajnosti zaostril napetosti na Bližnjem vzhodu. Iraške oblasti zahtevajo odhod ameriških in drugih sil iz države, Iran pa je napovedal popoln odstop od jedrskega sporazuma in nadaljevanje jedrskega programa. V Teheranu napovedujejo povračilne ukrepe proti Američanom, Bela hiša pa grozi z napadi na cilje v Iranu. Je na obzorju nov vojaški spopad? Analiziramo v tokratni oddaji, avtor je Blaž Ermenc, gosti pa strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič, prvi slovenski veleposlanik v Iranu Jožef Kunič, strokovnjak za Bližnji vzhod s Fakultete za management Primož Šterbenc ter novinar in publicist Boštjan Videmšek.
Znova se oziramo na svet v letu 2019. Rdeča nit pregleda so svoboda, skrb za okolje in politična odgovornost. Človekove pravice so prepogosto in nedvoumno kršene. Okoljevarstveni problemi so planetarna skrb, čeprav ne tudi enotna in skupna politična tema svetovne skupnosti. Politična odgovornost voditeljev najmočnejših držav velikokrat ostaja podrejena egoističnim, kapitalskim in geopolitičnim interesom. O tem, tudi skozi prizmo pomembnejših obletnic svetovnih dogodkov, Miha Lampreht.
Prva fotografija črne luknje, napredujoča personalizirana medicina, nova paleo- in antropološka odkritja, kvantni računalniki … To je le nekaj prebojev znanosti v letu 2019. V ospredje stopa tudi okolje. Znanstvena skupnost prvič poenoteno svari pred podnebnimi spremembami kot hudo grožnjo, pa tudi pred drastičnim izumiranjem vrst. Hitrost in količina znanstvenih objav podirata rekorde, v njih se težko znajdejo celo strokovnjaki sami. Voditeljici Maji Ratej se bodo v Studiu ob 17-ih pridružili astrofizičarka dr. Andreja Gomboc, kvantni fizik dr. Martin Klanjšek in sintezni biolog dr. Roman Jerala.
V Vodnikovem letu smo praznovali niz okroglih obletnic, tudi 500. obletnico Leonarda da Vincija. Slovenska književnost se je z uspehom predstavljala v Parizu, Frankfurtu, na Dunaju. Doma množično beremo, poslušamo in gledamo slovensko kriminalko Jezero Tadeja Goloba. V južni Ameriki je na mednarodni skladateljski tribuni Rostrum slavila Petra Strahovnik, v Vatikanskih muzejih je bilo razstavljeno sakralno posodje arhitekta Jožeta Plečnika. Gledamo v svet filma, likovne umetnosti in gledališča, znova poslušamo Prešernova nagrajenca in Nobelova nagrajenca za književnost. Spominjamo se tudi, da je gorela katedrala Notre dame v Parizu.
Slovenska politika je leta 2019 namenjala pozornost predvsem sebi in notranjemu merjenju mišic. Najverjetneje ji je zato zmanjkalo energije za ukvarjanje z resničnimi težavami ljudi. Pri izboljševanju razmer v zdravstvu in skrbi za starejše se ni premaknilo nič. Premier Marjan Šarec kljub temu pravi, da ni vse tako črno, kot se javno prikazuje. Politične igrice v letu, ki se končuje, je največkrat pospremil s komentarjem, da gre za vihar v kozarcu vode.
Slo športniki in športnice so leta 2019 navduševali. Odbojkarji so bili srebrni na domačem evropskem prvenstvu. Primož Rogljič je postal skupni zmagovalec kolesarske dirke po Španiji. Janja Garnberet je postala trikratna svetovna prvakinja. Luka Dončič je navduševal pod košarkarskimi obroči. Naslov svetovne prvakinje v smuku pa je ubranila Ilka Štuhec. Pregled športnih dosežkov leta 2019 je pripravil Aljaž Golčer.
Predsedniške volitve na Hrvaškem že dolgo niso več napoved prelomnih dogodkov v sosednji državi, so pa zanimiv kazalec sprememb njene družbe. Prvi krog volitev je pokazal, da so se vzorci političnega vedenja in pričakovanj volilnega telesa v zadnjih desetletjih vendarle precej spremenili. Kako naj ob teh spremembah ravna Slovenija, kako preostala Evropa? O tem voditelj Marjan Vešligaj in gostje.
Leto 2019 je bilo za slovensko gospodarstvo uspešno: rekordna zaposlenost, rast BDP-ja med višjimi v Evropski uniji in bolj ali manj stabilne javne finance. Toda ni moč prezreti občutka, da bi glede na te še vedno dokaj ugodne razmere morali storiti več, tako na področju produktivnosti, davkov in tudi strukturnih reform. V pregledu leta se bomo zato z voditeljico Urško Jereb in gosti ozrli na ključno gospodarsko dogajanje v iztekajočem se letu in skušali poiskati rešitve za prihajajoče.
To je evropska verzija pristanka na luni – s temi besedami je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen označila osnutek zelenega dogovora, ki naj bi tako s korenčkom kot s palico države Unije popeljal v smeri zelene preobrazbe energetike, industrije, prometa in potrošništva. O tem, kako učinkovite mehanizme ima povezava pri tem, kakšna je njena vloga v boju s podnebno krizo v primerjavi z ostalim svetom in kaj napovedane politike pomenijo za Slovenijo, v tokratni oddaji Erna Strniša in gosti: - matematičarka Andreja Urbančič z Instituta Jožef Stefan - državni sekretar na MOP Marko Maver - direktor družbe Eles Aleksander Mervar - okoljski analitik Luka Omladič s Filozofske fakultete v Ljubljani
Po letih zatišja so pred nami trije veliki infrastrukturni projekti: druga cev karavanškega predora, tretja razvojna os in drugi železniški tir. Kdo jih bo gradil, glede na to, da je večina izvajalcev s propadom izgubila tudi reference in tako novi domači gradbinci lahko nastopajo le v konzorciju s tujci, za reference pa morajo drago plačati?Je najnižja cena tujcev tudi v resnici najugodnejša, čeprav gredo s tem tudi dobički in plačilo davkov v tujino? Kako graditev vpliva na BDP in zakaj se vse zapleta že pri začetku? Voditeljica studia je Alenka Terlep. Gosti: - član uprave DARS Vili Žavrlan - dr. Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete v Ljubljani - član uprave podjetja Pomgrad Boris Sapač - direktor zbornice gradbeništva pri GZS Jože Renar
Ob potresih, kakršen je bil konec novembra v Albaniji, se zavemo, da živimo na potresnem območju. Seizmološke naprave v Sloveniji zaznajo več tisoč primerov tresenja tal na leto, ljudje jih občutijo približno 50. Iz zgodovine pa vemo, da naše območje ni imuno niti na hujše potrese, na katere pa po večini nismo pripravljeni. Pa vendar se v zadnjem času nekaj spreminja. Več se govori o protipotresni gradnji, o predpotresni zaščiti in celo napovedovanju potresnih sunkov. O tem v Studiu ob 17.00, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.
Finski predlog večletnega evropskega proračuna - prvega po predvidenem brexitu - za Slovenijo ni sprejemljiv, saj bi ji oklestil kohezijska sredstva za 28 odstotkov. Ji bo uspelo v nadaljevanju pogajanj to popraviti? Koliko bodo države pripravljene posodobiti kmetijske subvencije, kje bodo našle denar za podnebne ukrepe in nove izzive, kot so migracije in varnost? O tem Sandra Krišelj in gostje: - dr. Mojmir Mrak z ljubljanske Ekonomske fakultete - dr. Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj in - državni sekretar Igor Mally iz kabineta predsednika vlade
Že drugič po referendumu o izstopu iz Evropske unije so se volivci v Združenem kraljestvu odpravili na predčasne parlamentarne volitve. So zdaj kaj bliže brexitu? Z odgovorom bo kaj kmalu postregla nova parlamentarna garnitura, ki se bo morala z brexitom ukvarjati prednostno in vsaj ob začetku mandata z agende umakniti druga notranjepolitična in gospodarska vprašanja. V središče tokratne pogovora voditelj Luka Robida in gosti za studijskim omizjem postavljajo povolilno Združeno kraljestvo. Gosti. - dr. Peter J. Verovšek – predavatelj na oddelku za mednarodne odnose univerze v Sheffieldu - dr. Mitja Kovač – Katedra za management in organizacijo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani - dr. Danica Fink Hafner – Katedra za analizo politik in javno upravo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani
Ob koncu leta in pred skorajšnjimi državnimi prazniki v Studiu ob 17-ih gostimo predsednika države. Pred desetletjem je bil Borut Pahor v vlogi premiera glavni akter arbitražnega reševanja mejnega vprašanja s Hrvaško, zdaj ocenjujemo najnovejše dogajanje v zvezi z arbitražo po sporočilih s sodišča unije, ki je za našo državo neugodno. Pretresamo politično dogajanje doma in v tujini: med drugim delo manjšinske vlade, ki si je po enem letu delovanja s potrditvijo proračunov zagotovila nadaljevanje dela, in pričakovanja do nove Evropske komisije.
Po predstavitvi mnenja generalnega pravobranilca o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi neuresničevanja arbitražne razsodbe je odločitev sodišča, ali je pristojno za vsebinsko obravnavo tožbe, pričakovati čez nekaj mesecev. Mnenje pravobranilca bomo preučili v Studiu ob 17 h. Ob tem pa tudi, kaj sledi, kakšni so odnosi med državama in kako nanje vpliva prisluškovalna afera oziroma objava poročila Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Gostje: - dr. Smiljana Knez, svetovalka predsednika republike za zunanje zadeve, nekdanja veleposlanica Slovenije na Hrvaškem - prof. dr. Zlatko Šabič s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede - Drago Balažič, novinar in nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Zagreba
Več kot 122 milijonov evrov je parlament s posebnim zakonom obljubil kulturi. A gre za sedem let in sedem različnih programov – od gradov, umetnin in knjižnic do slovenščine in starih domačih celovečercev. Špela Kožar se z gosti Studia ob 17-ih sprašuje, ali bo tokratni kulturni evro kaj bolj učinkovit kot njegovi trije predhodniki, ki so bili uresničeni zgolj tretjinsko. Gostje: - državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Petra Culetto, - predsednica Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija ICOM Kaja Širok, - direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar - gradoslovec Igor Sapač.
Upravljalci hitijo z umetnim zasneževanjem, ki v večjih središčih stane do 200 tisoč evrov na sezono. Niti to zimo ne bo novih žičnic, saj ni denarja. Nova žičnica stane od 5 do 7 milijonov evrov. Upravljalci so enotni, da ne bo šlo brez pomoči države, zato si veliko obetajo od spremembe zakona o žičnicah, ki bi te uvrstil v javno infrastrukturo. To bi omogočilo sofinanciranje dejavnosti, kar v drugih državah, ki so prepoznale pomen smučarskega turizma, velja že vrsto let. O tem voditeljica Aljana Jocif z dopisniki in gosti: – predsednica Združenja žičničarjev Slovenije Manuela Božič Badalič, – direktor RTC Krvavec Janez Janša, – državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar – predstavnik ministrstva za infrastrukturo.
Zakaj se v zadnjem času pogovarjamo o skupni odgovornosti za obstoj in razvoj kakovostnega novinarstva? V tokratnem Studiu ob sedemnajstih bodo o pomenu, sedanjosti in prihodnosti novinarstva razmišljali ugledni poznavalci medijskih razmer, med katerimi je tudi Renate Schroeder, direktorica Evropske zveze novinarjev, ki je prepričana, da je novinarstvo potrebno za javno blaginjo. Oddajo je pripravila Tatjana Pirc.
Za nami je desetletje izjemne vročine, taljenja ledu in rekordno visokih gladin morij, ki jih povzročajo toplogredni plini, posledica dejavnosti človeštva. Če bomo tako nadaljevali, se bo do konca stoletja povprečna globalna temperatura zvišala za več kot 3 stopinje – kar bi pomenilo konec življenja, kot ga poznamo. V teh okoliščinah v Madridu poteka konference Združenih narodov o podnebnih spremembah. Ali gre v pravo smer in dovolj hitro, s Špelo Novak in gosti v Studiu ob 17 h: - Minister za okolje in prostor Simon Zajc, - Klimatologinja doktorica Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete, - Strokovna sodelavka nevladne organizacije Focus, društva za sonaraven razvoj, Barbara Kvac, - Okoljski novinar in komentator Tomaž Gerden.
Neveljaven email naslov