Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rekordne cene energentov so po začetku vojne v Ukrajini ostro zarezale v naša življenja. Cilj Evropske unije je neodvisnost od ruskega trga, a to prinaša posledice pri oskrbi in višjih cenah. To bo vplivalo na vse ravni družbe, zato so to tudi ključna strateška vprašanja za družbo na sploh. Zaskrbljeni ljudje nameščajo toplotne črpalke in sončne elektrarne, industrija pa kriči po stabilni in cenovno konkurenčni elektriki. Ob vsem tem Evropa vztraja pri zelenem prehodu k okoljsko sprejemljivejšim virom energije. Si Slovenija lahko privošči naftni embargo? Bomo gradili nove plinske terminale? Kako bo to vplivalo na finančne trge in posledično na naša življenja? Kako bomo pridobivali elektriko in se ogrevali v prihodnje? O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki.
Gostje:
- Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo,
- dr. Rafael Mihalič, predstojnik Katedre in laboratorija za preskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko,
- Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo,
- Daniel Gregorič, finančnik, direktor podjetja Individa in partnerji.
Predstavljamo tusi (posneta) stališča Benjamina Goleža, profesorja za finance na ameriški zasebni univerzi Notre Dame.
Zaradi vojne so cene elektrike in goriv podivjale. Kako jih obvladovati, da bo največ koristi tudi dolgoročno?
Rekordne cene energentov so po začetku vojne v Ukrajini ostro zarezale v naša življenja. Cilj Evropske unije je neodvisnost od ruskega trga, a to prinaša posledice pri oskrbi in višjih cenah. To bo vplivalo na vse ravni družbe, zato so to tudi ključna strateška vprašanja za družbo na sploh. Zaskrbljeni ljudje nameščajo toplotne črpalke in sončne elektrarne, industrija pa kriči po stabilni in cenovno konkurenčni elektriki. Ob vsem tem Evropa vztraja pri zelenem prehodu k okoljsko sprejemljivejšim virom energije. Si Slovenija lahko privošči naftni embargo? Bomo gradili nove plinske terminale? Kako bo to vplivalo na finančne trge in posledično na naša življenja? Kako bomo pridobivali elektriko in se ogrevali v prihodnje? O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki.
Gostje:
– Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo,
– dr. Rafael Mihalič, predstojnik Katedre in laboratorija za preskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko,
– Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo,
– Daniel Gregorič, finančnik, direktor podjetja Individa in partnerji.
Predstavljamo tudi (posneta) stališča Benjamina Goleža, profesorja za finance na ameriški zasebni univerzi Notre Dame.
4559 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Rekordne cene energentov so po začetku vojne v Ukrajini ostro zarezale v naša življenja. Cilj Evropske unije je neodvisnost od ruskega trga, a to prinaša posledice pri oskrbi in višjih cenah. To bo vplivalo na vse ravni družbe, zato so to tudi ključna strateška vprašanja za družbo na sploh. Zaskrbljeni ljudje nameščajo toplotne črpalke in sončne elektrarne, industrija pa kriči po stabilni in cenovno konkurenčni elektriki. Ob vsem tem Evropa vztraja pri zelenem prehodu k okoljsko sprejemljivejšim virom energije. Si Slovenija lahko privošči naftni embargo? Bomo gradili nove plinske terminale? Kako bo to vplivalo na finančne trge in posledično na naša življenja? Kako bomo pridobivali elektriko in se ogrevali v prihodnje? O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki.
Gostje:
- Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo,
- dr. Rafael Mihalič, predstojnik Katedre in laboratorija za preskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko,
- Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo,
- Daniel Gregorič, finančnik, direktor podjetja Individa in partnerji.
Predstavljamo tusi (posneta) stališča Benjamina Goleža, profesorja za finance na ameriški zasebni univerzi Notre Dame.
Zaradi vojne so cene elektrike in goriv podivjale. Kako jih obvladovati, da bo največ koristi tudi dolgoročno?
Rekordne cene energentov so po začetku vojne v Ukrajini ostro zarezale v naša življenja. Cilj Evropske unije je neodvisnost od ruskega trga, a to prinaša posledice pri oskrbi in višjih cenah. To bo vplivalo na vse ravni družbe, zato so to tudi ključna strateška vprašanja za družbo na sploh. Zaskrbljeni ljudje nameščajo toplotne črpalke in sončne elektrarne, industrija pa kriči po stabilni in cenovno konkurenčni elektriki. Ob vsem tem Evropa vztraja pri zelenem prehodu k okoljsko sprejemljivejšim virom energije. Si Slovenija lahko privošči naftni embargo? Bomo gradili nove plinske terminale? Kako bo to vplivalo na finančne trge in posledično na naša življenja? Kako bomo pridobivali elektriko in se ogrevali v prihodnje? O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki.
Gostje:
– Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo,
– dr. Rafael Mihalič, predstojnik Katedre in laboratorija za preskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko,
– Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo,
– Daniel Gregorič, finančnik, direktor podjetja Individa in partnerji.
Predstavljamo tudi (posneta) stališča Benjamina Goleža, profesorja za finance na ameriški zasebni univerzi Notre Dame.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V Studiu ob 17-ih smo za danes pripravili soočenje predstavnikov vseh novih političnih strank pred volitvami v državni zbor 13-ega julija. Vprašali jih bomo med drugim, kaj prodati in česa ne, da bo država pridobila nujen denar; čigave plače razbremeniti, če sploh; ali smo že na točki, ko je varčevanje postalo nedostojno, in v kakšni družbi živimo. V današnjem soočenju na Radiu Slovenija z voditeljema Niko Benedik in Tomažem Celestino.
Evropska unija na vodilne položaje dobiva nove, a že znane obraze. Predsednik Evropskega parlamenta bo, kot kaže, tudi v prihodnjih dveh letih in pol Martin Schulz. Precej bolj oster je bil boj za predsednika Evropske komisije. Nazadnje je to vendarle postal Jean-Claude Juncker. Unijo v prihodnjih tednih čaka oblikovanje ekipe komisarjev, nato pa tudi menjave na drugih vodilnih mestih. Ob tem pa se še vedno spopada z gospodarsko in socialno krizo v nekaterih članicah ter oboroženim spopadom na vzhodni meji. O vsem tem v Studiu ob 17ih z voditeljico Špelo Novak.
V Studiu ob 17-ih vam bomo danes pripravili prvo soočenje predstavnikov parlamentarnih strank pred volitvami v državni zbor 13-ega julija. Spraševali jih bomo, kako vidijo Slovenijo kot socialno državo, kakšno zdravstvo, šolstvo in javni sektor nam lahko obljubijo in seveda kako. V današnjem Soočenju na Radiu Slovenija z voditeljicama Heleno Lovinčič in Alenko Terlep!
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ustava v vsebinskem smislu obstaja že odkar obstaja država. Kot poseben pravni in politični dokument pa je ustava značilnost novejših držav. Veljavna slovenska ustava je prva in do zdaj edina ustava samostojne slovenske države. Njen nastanek in sprejem je tesno povezan s slovensko osamosvojitvijo in utemeljuje našo državnost. Vendar ustava ni nedotakljiva in statična materija, ustavnopravni razvoj poteka tako skozi neposredne spremembe členov ustave, in morda še bolj z interpretacijami in odločitvami ustavnega sodišča. Kako je ustava v dobrih dveh desetletjih samostojnosti izpolnila svojo pravno, socialno, gospodarsko in ekološko funkcijo? Smo Slovenci ponotranjili temeljna ustavna načela? Ali naš ustavnopravni okvir omogoča preboj iz krize? O tem v Studiu ob 17h na Dan slovenske državnosti.
Islamski skrajneži iz skupine ISIL so v minulih dveh tednih zavzeli velik del Iraka in se močno približali njihovemu končnemu cilju, Bagdadu. Iraška vojska v sunitskem delu države je razpadla, oblasti v Bagdadu pa še vedno iščejo pravi odgovor za zaustavitev skrajnežev, ki so se jim medtem pridružili številni nezadovoljni suniti. Irak razpada na tri dele. Kako se je vse to lahko zgodilo? In kako tamkajšnje razmere vplivajo na konflikt v sosednji Siriji in na celotno bližnjevzhodno regijo? Več o razmerah v Iraku v današnjem Studiu ob 17-ih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Polovica slovenskih podjetij, približno 10 do 13 tisoč, jih je prezadolženih, od teh kar četrtina ekstremno zadolženih. In za krepkejšo gospodarsko rast je ta podjetja, ki predstavljajo približno tretjino celotne dodane vrednosti, izvoza in delovnih mest, nujno razdolžiti ter se hkrati osredotočiti na rast njihovih zdravih jeder. Kako to storiti, do kod sega vloga bank pri tem ter kolikšna je odgovornost uprav in lastnikov za finančno in poslovno prestrukturiranje, v današnji oddaji Studio ob 17h z gosti in voditeljico Urško Jereb Brankovič .
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neveljaven email naslov