Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rekordne cene energentov so po začetku vojne v Ukrajini ostro zarezale v naša življenja. Cilj Evropske unije je neodvisnost od ruskega trga, a to prinaša posledice pri oskrbi in višjih cenah. To bo vplivalo na vse ravni družbe, zato so to tudi ključna strateška vprašanja za družbo na sploh. Zaskrbljeni ljudje nameščajo toplotne črpalke in sončne elektrarne, industrija pa kriči po stabilni in cenovno konkurenčni elektriki. Ob vsem tem Evropa vztraja pri zelenem prehodu k okoljsko sprejemljivejšim virom energije. Si Slovenija lahko privošči naftni embargo? Bomo gradili nove plinske terminale? Kako bo to vplivalo na finančne trge in posledično na naša življenja? Kako bomo pridobivali elektriko in se ogrevali v prihodnje? O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki.
Gostje:
- Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo,
- dr. Rafael Mihalič, predstojnik Katedre in laboratorija za preskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko,
- Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo,
- Daniel Gregorič, finančnik, direktor podjetja Individa in partnerji.
Predstavljamo tusi (posneta) stališča Benjamina Goleža, profesorja za finance na ameriški zasebni univerzi Notre Dame.
Zaradi vojne so cene elektrike in goriv podivjale. Kako jih obvladovati, da bo največ koristi tudi dolgoročno?
Rekordne cene energentov so po začetku vojne v Ukrajini ostro zarezale v naša življenja. Cilj Evropske unije je neodvisnost od ruskega trga, a to prinaša posledice pri oskrbi in višjih cenah. To bo vplivalo na vse ravni družbe, zato so to tudi ključna strateška vprašanja za družbo na sploh. Zaskrbljeni ljudje nameščajo toplotne črpalke in sončne elektrarne, industrija pa kriči po stabilni in cenovno konkurenčni elektriki. Ob vsem tem Evropa vztraja pri zelenem prehodu k okoljsko sprejemljivejšim virom energije. Si Slovenija lahko privošči naftni embargo? Bomo gradili nove plinske terminale? Kako bo to vplivalo na finančne trge in posledično na naša življenja? Kako bomo pridobivali elektriko in se ogrevali v prihodnje? O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki.
Gostje:
– Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo,
– dr. Rafael Mihalič, predstojnik Katedre in laboratorija za preskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko,
– Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo,
– Daniel Gregorič, finančnik, direktor podjetja Individa in partnerji.
Predstavljamo tudi (posneta) stališča Benjamina Goleža, profesorja za finance na ameriški zasebni univerzi Notre Dame.
4537 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Rekordne cene energentov so po začetku vojne v Ukrajini ostro zarezale v naša življenja. Cilj Evropske unije je neodvisnost od ruskega trga, a to prinaša posledice pri oskrbi in višjih cenah. To bo vplivalo na vse ravni družbe, zato so to tudi ključna strateška vprašanja za družbo na sploh. Zaskrbljeni ljudje nameščajo toplotne črpalke in sončne elektrarne, industrija pa kriči po stabilni in cenovno konkurenčni elektriki. Ob vsem tem Evropa vztraja pri zelenem prehodu k okoljsko sprejemljivejšim virom energije. Si Slovenija lahko privošči naftni embargo? Bomo gradili nove plinske terminale? Kako bo to vplivalo na finančne trge in posledično na naša življenja? Kako bomo pridobivali elektriko in se ogrevali v prihodnje? O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki.
Gostje:
- Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo,
- dr. Rafael Mihalič, predstojnik Katedre in laboratorija za preskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko,
- Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo,
- Daniel Gregorič, finančnik, direktor podjetja Individa in partnerji.
Predstavljamo tusi (posneta) stališča Benjamina Goleža, profesorja za finance na ameriški zasebni univerzi Notre Dame.
Zaradi vojne so cene elektrike in goriv podivjale. Kako jih obvladovati, da bo največ koristi tudi dolgoročno?
Rekordne cene energentov so po začetku vojne v Ukrajini ostro zarezale v naša življenja. Cilj Evropske unije je neodvisnost od ruskega trga, a to prinaša posledice pri oskrbi in višjih cenah. To bo vplivalo na vse ravni družbe, zato so to tudi ključna strateška vprašanja za družbo na sploh. Zaskrbljeni ljudje nameščajo toplotne črpalke in sončne elektrarne, industrija pa kriči po stabilni in cenovno konkurenčni elektriki. Ob vsem tem Evropa vztraja pri zelenem prehodu k okoljsko sprejemljivejšim virom energije. Si Slovenija lahko privošči naftni embargo? Bomo gradili nove plinske terminale? Kako bo to vplivalo na finančne trge in posledično na naša življenja? Kako bomo pridobivali elektriko in se ogrevali v prihodnje? O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki.
Gostje:
– Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo,
– dr. Rafael Mihalič, predstojnik Katedre in laboratorija za preskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko,
– Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo,
– Daniel Gregorič, finančnik, direktor podjetja Individa in partnerji.
Predstavljamo tudi (posneta) stališča Benjamina Goleža, profesorja za finance na ameriški zasebni univerzi Notre Dame.
Kateri dogodki so zaznamovali leto 2016 na zunanjepolitičnem prizorišču? Američani so za novega predsednika presenetljivo izvolili svojeglavega milijarderja Donalda Trumpa, prav tako presenetljivo so se Britanci odločili za odhod svoje države iz Evropske unije, v Siriji pa se nadaljuje vojna in posledično beg njenih prebivalcev proti Evropi. Pregled leta je pripravil Tomaž Gerden.
Gospodarstvo je letos nepričakovano raslo, nadaljeval se je odpor proti privatizaciji. Zaradi Luke Koper sta se tresli Primorska in politika na državni ravni. Ker gresta denar in politika dobro skupaj, je bilo tudi kar nekaj zanimivih kadrovskih zamenjav. O podrobnostih v letnem gospodarskem pregledu Simeone Rogelj.
Ob 25-ti obletnici sprejetja ustave se bomo v Studiu ob 17-ih spraševali, ali se je ta temeljni dokument slovenske države in družbe v četrt stoletja preobrazil iz nabora suhoparnih členov v živ dokument. Postal naj bi nekakšna ponotranjena izjava nazora nad tem, kdo smo državljanke in državljani, kako hočemo ravnati drug z drugim in kaj želimo postati kot pripadniki slovenske skupnosti.
V letu 2016 nismo imeli volitev. Smo se pa na njih zaradi koalicijskih ravsov skoraj odpravili in to ne enkrat. Tudi na desnem političnem polu je bilo živahno. Rdeča nit dogajanja pa distanciranje od Janše. Leto je zaznamovalo tudi 7 interpelacij. Te so spominjale na predvolilna soočenja, na trenutke na komedijo. Vabljeni na politični sprehod po letu 2016.
Bliža se 26-ta obletnica plebiscita, kar je priložnost za nov razmislek o prihodnosti naše države v vse bolj zapletenih in zloveščih geostrateških razmerjih “novega” sveta. V Studiu ob 17-ih bomo zato gostili predsednika države Boruta Pahorja, s katerim se bomo pogovarjali o vseh aktualnih temah in izzivih – od terorizma in begunske tragedije do domače politike in predsedniških volitev, ki bodo prihodnje leto. Pogovor bo vodila Tanja Starič.
Svet sta sinoči pretresla dva nova teroristična napada. Prvi je odel v črnino Berlin, v drugem je bil ubit ruski veleposlanik v Ankari. Kako daljnosežne bodo posledice za rusko-turške odnose, ključne tudi za reševanje konflikta v Siriji? Kako so teroristični napadi povezani z razmerjem sil v Siriji in kaj za razplet tamkajšnje kalvarije pomeni padec Alepa v roke režimskih sil? Več o tem v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Blažem Ermencem.
Pred počitnicami se sprašujemo, kakšen je šport po meri slovenskih otrok in mladostnikov ter kako dejavni so slovenski otroci. Kakšna so priporočila glede gibanja, kako aktivni so v šoli in zunaj nje, smo z zmogljivostjo slovenskih otrok lahko zadovoljni? To je le nekaj vprašanj, ki jih bo z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih iskala Uršula Majcen.
Ob 80. rojstnem dnevu papeža Frančiška bomo osvetlili njegov pontifikat. Izoblikoval je izrazito pozitivno medijsko podobo verskega voditelja, ki obiskuje zapornike, sprejema homoseksualce, tolaži žrtve nasilja, odpira sveto leto usmiljenja in nasploh ne obsoja nikogar. Po drugi strani pa so vse glasnejše kritike, predvsem v katoliških krogih, ki jih moti papeževo prijateljevanje z muslimani in protestanti, ki v njegovi kritiki potrošniškega kapitalizma vidijo grožnjo socializma in ki Frančiškov vpliv na mednarodne odnose presojajo skozi prizmo neobsojanja pokojnega kubanskega predsednika. Voditelj Studia ob 17ih bo Peter Frank.
Revščina v Sloveniji grozi vse več otrokom, družinam in posameznikom, tudi tistim z redno zaposlitvijo, pri otrocih pa je med najhitreje rastočimi v Evropski uniji. Lani je pri nas skoraj 300 tisoč ljudi živelo pod pragom tveganja revščine, število tistih, ki potrebujejo asistenco humanitarnih organizacij, pa se je povečalo že na 30 odstotkov. Kako je to mogoče in dopustno v socialni državi, za katero se razglaša Slovenija, v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljico Liano Buršič.
Po odstopu premierja Mattea Renzija zaradi neuspeha na referendumu o ustavnih spremembah bo Italija dobila novo vlado pod vodstvom dozdajšnjega zunanjega ministra Paola Gentilonija. Precejšnji del italijanske politike pa se zavzema za predčasne volitve, na katerih pa bi po raziskavah javnega mnenja lahko veliko glasov dobile protievropske stranke. O Italiji in Evropi, v kateri se krepi populizem, bomo govorili v Studiu ob 17-ih z voditeljico Špelo Novak.
V Makedoniji so bile v nedeljo izredne parlamentarne volitve, ki naj bi bile pogoj za končanje dolgotrajne politične krize in ki naj bi dale državi zagon na precej zahtevni evropski poti. A vsaj za zdaj se zdi, da se razmerja v državi niso prav veliko spremenila in da je iskanje konsenza med ključnimi vpletenimi še naprej edina možna pot za napredek Makedonije in tudi stabilnost Balkana. O tem v tokratni oddaji Studio ob 17-ih, ki jo bo vodil Marjan Vešligaj.
Kaj prinaša zdravstvena reforma, ki jo je končno predstavila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc? Ali bodo naše zdravstvene pravice manjše, bomo morali zanje plačevati več? Kako se na ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja odzivajo zasebne zdravstvene zavarovalnice? Ali ima ministrica pri reformi zagotovljeno sodelovanje zdravnikov?
Koliko je zares vredna graditev 27 kilometrov drugega tira od Kopra do Divače? Revizija kaže, da do tira lahko pridemo ceneje, ne prinaša pa odgovora na vprašanje, kje bomo dobili denar; od tega je sicer odvisna usoda največjega infrastrukturnega projekta v državi. Strokovnjaki ocenjujejo, da vlada tega vodi nepregledno in zahteva odgovore. Iskali jih bomo tudi v Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Ugrin Tomšič.
Vsaka tretja ženska v Evropi je žrtev nasilja, vsaka druga ženska v Sloveniji je od svojega 15-tega leta doživela eno od oblik nasilja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Gre zgolj za uradne podatke, večina primerov pa ni nikoli prijavljena. Čeprav se je zavest o problematiki nasilja povečala, to ostaja velik družbeni problem, pred katerim si prepogosto zatiskamo oči. O tem, kaj vse je nasilje, kako ravnati, kam se lahko žrtev obrne po pomoč in kaj lahko vsak izmed nas stori, da pripomore k ničelni strpnosti do nasilja, v Studiu ob 17-ih z voditeljico Martino Černe.
Letošnji podatki zavoda za zaposlovanje so vsak mesec bolj spodbudni. Gospodarske krize je konec in okrevati je začel tudi trg dela. V prvih enajstih mesecih se je zaposlilo skoraj 71 tisoč brezposelnih. Kje je največje povpraševanje? Kakšne vrste zaposlitve so na voljo? Kaj prinaša prihodnost – tako za iskalce zaposlitve kot za delodajalce? Vse to v današnji oddaji Studio ob 17-ih z Urško Valjavec.
Staranje prebivalstva je neizogibno. V prihodnjih letih bo pritiske utrpela tudi gospodarska rast, saj bo zmanjkalo delovno aktivnih mlajših in starejših. O tem bo razpravljal tudi Državni zbor. Bodo poslanci ponudili rešitve ne le za starejše in vzdržnost javnih blagajn, pač pa tudi za mlajše in dvig rodnosti? V Studiu bodo o posledicah zmanjševanja delovne sile in življenju v demografsko spremenjeni družbi govorili poznavalci trga dela. Voditeljica Maja Derčar.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ob jutrišnjem mednarodnem dnevu invalidov, se bomo v studiu ob 17-ih pogovarjali o osebni asistenci, ki je nepogrešljiva za neodvisno in samostojno življenje najtežjih invalidov v skupnosti. Pri nas osebna asistenca ni zakonsko urejena, izvaja in financira se projektno. Vse do danes so bili poskusi, da se to področje tudi zakonsko uredi. Prejšnji teden pa je bil v Državni zbor vložen nov predlog zakona o osebni asistenci. Kaj prinaša, kdo bodo upravičenci in kako bo s financiranjem? V oddaji pa se bomo z gosti pogovarjali tudi o deinstitucionalizaciji in zaposlovanju invalidov. Oddajo je pripravila Petra Medved.
Slovenski znakovni jezik, ki je pravno izenačen s slovenskim jezikom, je za več kot tisoč gluhih v Sloveniji prvi jezik. Kako poteka uresničevanje pravice do uporabe omenjenega jezika v praksi, s kakšnimi težavami s srečujejo njegovi uporabniki? O položaju slovenskega znakovnega jezika, ki je uzakonjen od leta 2002, ter prizadevanjih Zveze gluhih in naglušnih Slovenije za večjo pismenost gluhih in ljudi z okvarami sluha v Studiu ob sedemnajstih. Voditeljica Aljana Jocif.
Pravico do vode smo vpisali v ustavo. Bo naša voda zdaj bolj varna pred pritiski multinacionalk? Kako varna pa bo pred našimi lastnimi potrebami in pričakovanji? O vodi bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Nino Slaček.
Neveljaven email naslov