Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanje, da bi jih ohranili, zato ne sme popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje se krčijo svetovni gozdovi in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe? Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in katere konkretne korake moramo narediti? Bo Uniji uspelo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki posredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov?
O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje:
- dr. Dušan Roženbergar z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti,
- dr. Aleksander Marinšek, vodja oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije
- in Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.
Evropska unija želi s svojo zakonodajo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki povzročajo izsekavanje gozdov
Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanja za njihovo ohranjanje zato ne smejo popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje poteka krčenje svetovnih gozdov in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe. Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in kateri konkretni koraki ji morajo slediti? Bo Unija uspela zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki osredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov?
O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje:
- dr. Dušan Roženbergar z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti,
- dr. Aleksander Marinšek, vodja Oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije,
- Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanje, da bi jih ohranili, zato ne sme popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje se krčijo svetovni gozdovi in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe? Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in katere konkretne korake moramo narediti? Bo Uniji uspelo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki posredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov?
O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje:
- dr. Dušan Roženbergar z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti,
- dr. Aleksander Marinšek, vodja oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije
- in Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.
Evropska unija želi s svojo zakonodajo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki povzročajo izsekavanje gozdov
Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanja za njihovo ohranjanje zato ne smejo popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje poteka krčenje svetovnih gozdov in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe. Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in kateri konkretni koraki ji morajo slediti? Bo Unija uspela zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki osredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov?
O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje:
- dr. Dušan Roženbergar z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti,
- dr. Aleksander Marinšek, vodja Oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije,
- Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.
Ministrstvo za kulturo že nekaj časa pripravlja nominacijo del arhitekta Jožeta Plečnika za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine, nekatere Plečnikove stvaritve pa medtem neslavno propadajo. Kdo je odgovoren za to? Ali tujci skrbijo za Plečnikovo dediščino bolje kot Slovenci? Kakšen je pomen seznama Unesca, zakaj je projekt pomemben za Slovenijo ter o siceršnji skrbi za arhitektovo dediščino- v Studiu ob 17ih z Markom Rozmanom.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Svetovna zdravstvena organizacija v svojem zadnjem poročilu ugotavlja, da prehranjevanje s predelanim mesom povzroča raka. Klobase, šunke in hrenovke je uvrstila v skupino kancerogenih snovi, v kateri sta tudi tobak in azbest, in priporočila, da rdeče meso ne bi bilo na krožniku preveč pogosto. Ali ta priporočila pravilno razumemo in kaj v resnici pomenijo? V Studiu ob 17h bomo osvetlili zdravstvene vidike uživanja mesa in mesnih izdelkov ter hrane nasploh. Gosti Barbare Belehar Drnovšek bodo prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, prof. dr. Maja Primic Žakelj, ki je na Onkološkem inštitutu vodja Epidemiologije in registra raka, prof. dr. Janez Salobir z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Marijan Ivanuša, vodja Urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji.
V Turčiji so potekale splošne volitve; njihov rezultat bo pomemben bolj kot kdaj koli v zadnjem obdobju. Odločal bo namreč o prihodnji politični stabilnosti te evropske strateške partnerice in njeni vlogi v regiji, predvsem pri razvoju dogodkov v Siriji in Iraku. Brez sodelovanja Turčije ni mogoče nadzirati in zajeziti begunskih tokov proti Evropi. Kako se križajo interesi Evropske unije in Ankare in ali je Bruselj pripravljen zamižati na eno oko pred teptanjem temeljnih pravic turških oblasti? V Studiu ob 17ih .
Kobilarna Lipica je na razpotju. Kakšen koncept razvoja bo prevladal. Bo lastnik – država – dala prednost ohranitvi kulturnega spomenika in s tem lipicancev, ali bodo na prvo mesto postavljeni trženje oziroma turistična in gostinska dejavnost? Bo Kobilarna Lipica dobila svoje mesto na seznamu UNESCO-a in tako vstopila v elitno družbo edinstvenih svetovnih kulturnih in turističnih destinacij ali bo prevladal interes dobička? Na ta vprašanja bomo iskali odgovore v današnjem Studiu ob 17-ih, ki ga pripravlja Irena Cunja.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdili uredbo o enotnem telekomunikacijskem trgu. Po mnenju Evropske komisije naj bi ta uredba odpravila visoke stroške mobilnega gostovanja do leta 2017 in zagotavljala odprt in nevtralen internet. Strokovnjaki pa pravijo ravno nasprotno. Cene gostovanj se ne bodo bistveno znižale, nevtralnost interneta pa je s to uredbo razvrednotena oziroma je ni več. Zakaj je nevtralnost interneta pomembna? Kako bodo njeno izgubo občutili uporabniki in podjetja, ki ponujajo internetne vsebine? Ali bomo zaradi uredbe morali spremeniti našo zakonodajo, ki nevtralnost interneta določa bistveno strožje? Ali je internet, kot smo ga poznali, res mrtev? Odgovori v Studiu ob 17-ih. Gostje: glasnik digitalnih tehnologij Aleš Špetič, predsednik sveta za elektronske komunikacije doktor Dušan Caf in aktivist Domen Savič.
V Vatikanu se je končala odmevna sinoda o družini. Škofje in kardinali z vseh celin so iskali poti, kako naj Katoliška cerkev odgovarja na izzive časa ter se približa tudi ločenim, neporočenim in istospolnim parom. Je v sklepnem dokumentu prevladala dogma ali usmiljenje, ki ga vedno znova poudarja papež Frančišek? O sinodi v tokratnem Studiu ob 17-ih, katerega gost bo tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Voditelj Boštjan Debevec.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Pred nami so jesenske počitnice, torej čas za nekaj oddiha od šole, čas za gibanje, izlete v naravo, športne dejavnosti. In prav gotovo tudi za tek, saj bo ta vikend Ljubljana postala tekaško središče. Lanskega ljubljanskega maratona se je udeležilo več kot 26 tisoč udeležencev, med njimi je bilo več kot 7 tisoč otrok in mladostnikov, številke pa bodo letos na 20. Ljubljanskem maratonu najbrž še višje. A medtem ko opažamo vedno večje število udeležencev maratona, strokovnjaki opozarjajo, da je telesno dovolj aktivnih le 20 odstotkov mladih, skrb vzbujajoči pa so pri mladih tudi trendi debelosti in preživljanja časa v sedečem položaju. Zakaj bi nas moralo to skrbeti? Kje lahko iščemo vzroke za te negativne trende, kje rešitve? O tem v tokratnem Studiu ob 17h.
Velikih napovedanih infrastrukturnih projektov, kot je graditev drugega železniškega tira Divača-Koper, ni, končujejo se tudi tisti, ki so jih sofinancirali z evropskimi sredstvi. Gradbeništvo se nikakor ne more izvleči iz težav, ki jih je prinesla svetovna gospodarska in finančna kriza. Vrednost opravljenih del se še naprej zmanjšuje, prav tako število izdanih gradbenih dovoljenj. O težavah gradbeništva in napovedih za prihodnost v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljem Milanom Trobičem.
Vse bolj je jasno, da nam begunska kriza počasi uhaja izpod nadzora. Zbirni centri pokajo po šivih, na mejah pa migranti zaradi čakanja postajajo vse bolj nestrpni. Policiji bo pomagala vojska, za kar je že dano politično soglasje. Toda ali bo to dovolj ob dejstvu, da nam hrvaška stran nenapovedano pošilja vedno nove begunce, Avstrija in Nemčija pa vse bolj jasno nakazujeta, da bosta začeli zapirati meje? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljem Robertom Škrjancem.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
»V primeru Sava smrdi po korupciji,« je po vrnitvi na Švedsko izjavil nekdanji prvi nadzornik slabe banke Lars Nyberg. Začuden je, kako je Savi uspelo, da jo je vlada uvrstila na seznam pomembnih naložb. Slaba banka jo je hotela kot neubogljivo dolžnico stisniti v kot in ji zapleniti hotele, naletela pa je celo na odpor politike. Bo ta na koncu rešila Savo? Je morda bolje, da se Savo zaradi njenih turističnih zmogljivosti izvzame iz slabe banke in jo vključi v Slovenski državni holding in Kad? Kaj bi bilo bolje za razvoj hotelov in turizma pri nas? Studio ob 17-ih tokrat pripravlja Maja Derčar.
Jutri bo v osmih mestih vseslovenski shod kmetov. Kmetje so na dnu, saj so odkupne cene pridelkov in izdelkov razvrednotile njihovo delo – v enem letu so se znižale za najmanj četrtino. S protestom želijo pridelovalci hrane opozoriti javnost na neskladna razmerja v verigi preskrbe s hrano, na spoštovanje domače hrane, pa tudi na pomen kmetijstva pri ohranjanju poseljenosti podeželja. Kdo in kako jim lahko pomaga in koliko si lahko pomagajo sami, boste slišali v Studiu ob 17-h. Voditeljica bo Lidija Kosi.
V Mariboru se danes začenja 50. jubilejno Borštnikovo srečanje, najuglednejši in najpomembnejši slovenski gledališki festival. V oddaji Studio ob 17-ih se bomo na kratko ozrli v njegovo zgodovino, se zaustavili pri tekmovalnem in spremljevalnem programu in izpostavili nekaj vprašanj, ki so se porodila ob selektorskem procesu. Voditeljica Saša Rakef.
Plače javnih uslužbencev v prihodnjem letu ostajajo neznanka, proračun za prihodnje je tudi zato še odprt. Vlada ponuja zgolj napredovanja, sindikati nasprotno zahtevajo, naj izpolni obljubljeno in sprosti varčevalne ukrepe. Kaj čaka 158 tisoč javnih uslužbencev; kakšne bodo njihove osnovne plače, kolikšen regres … Tudi o tem – s pogajalci in ekonomistom – v Studiu ob 17-ih.
Letos mineva 95 let od koroškega plebiscita, ki je določil mejo med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Po njem je del slovenskega naroda ostal v Avstriji in odprlo se je poglavje težavnega oblikovanja odnosa med slovensko manjšino in nemško večino, pa tudi povezav z matičnim narodom, ki je zaživel v novi državi. A kot ugotavljajo sogovorniki, ki jih je pred mikrofon povabil tokratni voditelj Studia ob 17-ih Lojze Kos, se po desetletjih odpora do slovenske manjšine časi vendarle spreminjajo.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Tvorcev snovne in nesnovne kulturne dediščine, ki z izdelovanjem certificiranih rokodelskih izdelkov ohranjajo tradicionalne obrti, veščine in znanja, ne gre enačiti z drugimi obrtniki. Zakaj jih vse več razmišlja o opustitvi dejavnosti, kakšne težave imajo tisti, ki vztrajajo, in katere rešitve predlagajo, se ob koncu rokodelskega festivala v Ljubljani in ob jubilejni, 20-ti bienalni razstavi domače in umetnostne obrti v Slovenj Gradcu sprašujemo v tokratnem Studiu ob 17h.
Neveljaven email naslov