Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanje, da bi jih ohranili, zato ne sme popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje se krčijo svetovni gozdovi in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe? Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in katere konkretne korake moramo narediti? Bo Uniji uspelo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki posredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov?
O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje:
- dr. Dušan Roženbergar z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti,
- dr. Aleksander Marinšek, vodja oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije
- in Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.
Evropska unija želi s svojo zakonodajo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki povzročajo izsekavanje gozdov
Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanja za njihovo ohranjanje zato ne smejo popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje poteka krčenje svetovnih gozdov in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe. Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in kateri konkretni koraki ji morajo slediti? Bo Unija uspela zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki osredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov?
O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje:
- dr. Dušan Roženbergar z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti,
- dr. Aleksander Marinšek, vodja Oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije,
- Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.
4606 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanje, da bi jih ohranili, zato ne sme popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje se krčijo svetovni gozdovi in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe? Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in katere konkretne korake moramo narediti? Bo Uniji uspelo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki posredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov?
O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje:
- dr. Dušan Roženbergar z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti,
- dr. Aleksander Marinšek, vodja oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije
- in Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.
Evropska unija želi s svojo zakonodajo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki povzročajo izsekavanje gozdov
Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanja za njihovo ohranjanje zato ne smejo popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje poteka krčenje svetovnih gozdov in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe. Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in kateri konkretni koraki ji morajo slediti? Bo Unija uspela zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki osredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov?
O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje:
- dr. Dušan Roženbergar z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti,
- dr. Aleksander Marinšek, vodja Oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije,
- Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.
Kdaj se pitje alkohola sprevrže v alkoholizem? Ta odvisnost od legalne droge, kar lahko predstavlja alkohol, močno poseže v zdravje posameznika, velikokrat so posledice nepopravljive, pa tudi v življenje družine. V času koronavirusa smo ujeti med štiri stene naših domov. To povzroča dodatne stiske in tesnobna občutja. Ali epidemija vpliva na zasvojenost z alkoholom - jo manjša ali veča? O tem voditeljica Darja Groznik in gostje: - dr. Mirjana Radovanović, predstojnica Enote za zdravljenje odvisnosti od alkohola, Psihiatrična klinika Ljubljana, - dr. Anja Andrejč, psihologinja iz CSD Pomurje, enota Ljutomer, - Tadeja Hočevar, vodja projekta SOPA na NIJZ, - Alja iz Društva anonimni alkoholiki.
Že mesec dni je zaprta večina vzgojno-izobraževalnih zavodov, izobraževanje pa poteka in bo tudi v prihodnje potekalo na daljavo. Izjema so vrtci, ki lahko nudijo nujno varstvo otrokom tistih staršev, ki jih njihovi delodajalci nujno potrebujejo na delovnem mestu oz. opravljajo dela, ki so pomembna za delovanje družbe in države. O tem odločajo občine, med njimi pa so velike razlike. Kako je s kadri in delom v vrtcih v času epidemije? Katere potrebe so zaznale občine in v kakšnih stiskah so se znašli starši vrtčevskih otrok? In kaj prinaša novela zakona o vrtcih? O tem voditeljica Špela Šebenik in gostje: - Vida Starič Holobar, vodja sektorja za vrtce na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, - Janja Bogataj, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije in ravnateljica Vrtca Škofja Loka, - Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije, ravnateljica Vrtca Medvode, - Kaja Tomšič, vzgojiteljica v Vrtcu Medvode, - Jasna Gabrič, podpredsednica Skupnosti občin Slovenije, županja Trbovelj.
Nedavni teroristični napadi na Dunaju, v Parizu in še kje, so nas opomnili, da še vedno živimo v nevarnih časih, ko teroristi, kljub urejanju razmer v Siriji in drugod na Bližnjem vzhodu, ne odnehajo. Kdo so teroristi, kdo so posamezniki, ki odidejo v smrt, da bi prestrašili javnost in naredili kaos? Kdo jih vodi? Koliko jim pri tem pomagamo mediji? Kdo in kako jih lahko ustavi? O tem voditelj Marjan Vešligaj, dopisnika z Dunaja in Bruslja, Petra Kos Gnamuš in Igor Jurič, ter varnostni strokovnjaki Andrej Rupnik, Vladimir Prebilič in Denis Čaleta.
Gradbeništvo je ena od redkih panog, na katerih epidemija ne pušča bistvenih posledic. Gradi se, obnavlja, odprtih je veliko manjših in večjih gradbišč, pričakujemo pa tudi nekaj velikih infrastrukturnih projektov. Koliko bodo vanje vključeni tudi naši gradbinci, kaj se bo gradilo in predvsem, kakšno je zdaj stanje v gradbeništvu, voditeljica Alenka Terlep in gostje: - Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS - Kristjan Mugerli, direktor družbe Kolektor CPG, - Bogomir Kovač, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Ljiljana Herga, direktorica Direkcije RS za infrastrukturo.
Martinovo je tradicionalno praznik mladega vina in čas za oceno pridelka oziroma novega letnika. Vinski sektor je zaradi koronakrize med bolj prizadetimi kmetijskimi dejavnostmi. Zato mu je tudi Evropska komisija priskočila na pomoč z ukrepi za stabilizacijo trga. Kako učinkoviti so bili za naše vinarje? Kakšne so razvojne zmožnosti slovenskega vinogradništva in vinarstva ter kako naj se rešita iz krize? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec in gosti: – dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, – Aleks Simčič, predsednik Združenja družinskih vinogradnikov - vinarjev Slovenije, – dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, in – Roman Štabuc, specialist za vinogradništvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.
Mineva 30 let od 9. in 10. novembra 1990, ko je veliko bolj zaupno kot javno v Poljčah na Gorenjskem potekal eden najpomembnejših političnih posvetov kakšne vladne koalicije v našem prostoru. Menda sestanka ne bi bilo brez pokojnega dr. Franca Zagožna, tedanjega politika SLS in vodje kluba poslancev Demosa, ki je šele na sestanku samem razkril namen in edino temo srečanja. V ospredju je bil plebiscit o državni samostojnosti, ki se je čez dobrih šest tednov tudi zares odvil. O vsem tem in posledicah voditelj Stane Kocutar in gostje dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek in Lojze Peterle.
Konec tedna je, kot kaže, vendarle prinesel odgovor, kdo bo novi ameriški predsednik. Zdi se, da si je mednarodna skupnost oddahnila. Trump je v mednarodne odnose vnesel veliko nepredvidljivost in neprijetno retoriko. Toda ali vendarle vseeno preveč pričakujemo od Bidna? O tem Špela Novak s kolegi in gosti.
Učilnice bodo še naprej samevale. Prihodnji teden se namreč nadaljuje šolanje na daljavo in to za vse učence, vključno z najmlajšimi, ki imajo s takšnim načinom učenja največ težav. Kako reševati individualne stiske, kako zagotoviti čim bolj enake pogoje učenja za vse, kako se prilagajajo učitelji, kako šole in nenazadnje, kako bodo zagotavljali topli obrok za socialno najšibkejše? O tem voditeljica Nataša Lang z dopisniki in gostje v studiu: - Damir Orehovec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, - Vinko Logaj, Direktor Zavoda RD za šolstvo, - Gregor Pečan, Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije in ravnatelj Osnovne šole Janka Modra, Dol pri Ljubljani.
Danes prvič objavljeni posnetki slovenskega satelita Nemo HD potrjujejo uspešen vstop Slovenije na področje vesoljskih tehnologij. In če ne želimo biti zgolj sekundarni uporabniki tujega znanja in tehnologij, je ključno, da tudi v prihodnje aktivno sodelujemo. To pa zahteva tako od države kot od podjetij zelo dolgoročno, resnično razvojno usmerjeno in finančno močno podprto vizijo. Toda vlaganja v znanje in razvoj ter prenos znanja v gospodarstvo so vse prevečkrat Ahilova peta slovenske razvojne strategije. Kaj je torej potrebno za tako uspešni zgodbi, kot sta Trisat in Nemo HD, kaj od podjetij in držav zahteva hitro razvijajoče se in zelo tekmovalno področje vesoljskih tehnologij ter kakšne koristi prinaša, so vprašanja, na katera bodo v tokratnem Studiu ob 17ih odgovarjali: Tomaž Rodič iz Centra odličnosti Vesolje SI, Tomaž Rotovnik iz podjetja Skylabs, Dušan Olaj iz podjetja Duol, Grega Milčinski iz podjetja Sinergise ter Tanja Permozer, vodja slovenske delegacije pri Evropski vesoljski agenciji.
Na morda najbolj napetih in negotovih volitvah doslej so Američani množično volili novega predsednika Združenih držav Amerike. Bo ta lahko zgladil globok razkol v ameriški družbi, okrepil strpnost in zaupanje v institucije ter povrnil sodelovanje Združenih držav v mednarodnih odnosih? Potekale so tudi volitve predstavnikov kongresa in tretjine senata. Kakšno bo razmerje moči med republikanci in demokrati v prihodnjem mandatu? O tem voditeljica Sandra Krišelj, profesor Zlatko Šabič, dopisnik iz ZDA Andrej Stopar, zgodovinar in publicist Luka Lisjak Gabrijelčič in nekdanji dopisnik v ZDA Uroš Lipušček.
Sredi drugega vala epidemije se povečuje število okuženih s koronavirusom in hospitaliziranih, v bolnišnicah iščejo dodatne postelje in nove lokacije za bolnike, ob novih primerih okužbe se trudijo razmere obvladovati tudi v domovih starejših občanov. Zdravstveni sistem je na preizkušnji. Na preizkušnji so vsak dan in vsako noč tudi številni zdravstveni delavci. V Studiu ob 17h s pomočjo Aljane Jocif in kolegov spoznate deset zgodb desetih zdravstvenih delavcev, ki strokovno in človeško spremljajo okužene in pri tem dajejo vse od sebe.
Z vnovično razglasitvijo epidemije pred dvema tednoma se je moral na delno zaustavitev javnega življenja prilagoditi tudi potniški promet. Za razliko od spomladanskega obdobja, ko so vlaki in avtobusi povsem mirovali skoraj dva meseca, so za zdaj v veljavi le določene omejitve, denimo ukinitev nekaterih nočnih linij mestnih avtobusov in prilagojeni oziroma okrnjeni vozni redi vlakov. Kljub temu da do popolne zapore potniškega prometa ni prišlo, pa je upad potnikov na avtobusnih in železniških progah ogromen, ponekod tudi do 80%. V oddaji voditelj Jure Čepin in gostje o tem, kaj bi za potniški promet pomenila morebitna vnovična zaustavitev vlakov in avtobusov, kako je na poslovanje prevoznikov vplival prvi val epidemije in kako je koronavirus spremenil njihove dolgoročnejše načrte in potovalne navade ljudi. Gostje: - državni sekretar z Ministrstva za infrastrukturo Blaž Košorok, - direktorica SŽ-Potniški promet Darja Kocjan in - direktor LPP Peter Horvat.
Zaradi epidemije osnovnošolci tudi prihodnji teden ne bodo imeli pouka. Vlada je zjutraj sporočila, da osnovnošolce čaka še en teden počitnic, dijake in študente pa šolanje na daljavo. Kako vlada utemeljuje to odločitev, kako se odzivajo ravnatelji in starši, predstavljamo z voditeljico Natašo Lang. Z našimi dopisniki po svetu gledamo tudi v nemške, italijanske in hrvaške šole ter nato ponujamo v poslušanje pogovor Špele Šebenik in strokovnjakov o duševnem zdravju otrok in mladostnikov v teh nenavadnih časih.
Obiskovanje grobov ob dnevu spomina na mrtve in prazniku vseh svetih je letos zaradi izrednih razmer odsvetovano. Tako množičnega obiska pokopališč v dneh okoli 1. novembra in tudi med letom, kot je v navadi pri nas, v drugih državah stare celine tudi sicer ni. Pokopališče kot prostor osebnega spomina je zrcalo mesta, ljudi in njihovih običajev. Kakšna pa je njegova prihodnost? O pokopališčih kot turistični zanimivosti in dediščini, pa tudi o tem, kaj počnemo na pokopališčih različni narodi, tako v Evropi kot tudi drugje po svetu Marko Rozman in gostje: - arhitekt, profesor doktor Aleš Vodopivec, - krajinska arhitektka, profesorica Ana Kučan, - predsednica Združenje evropsko pomembnih pokopališč in direktorica Pogrebnega Podjetja Maribor Lidija Pliberšek, - predstavnik nevladne organizacije Rajzefiber Vid Kmetič.
Naši predniki so vedeli, da je smrt del življenja. Danes tega ne želimo vedeti, zato jo odrivamo nekam daleč, da z njo ne bi bilo treba priti v stik. A ljudje še vedno nismo nesmrtni, s posebnim občutkom pa se je v tem čudnem in stresnem času treba pogovarjati o tej, pogosto odrinjeni temi. Voditeljica Sabrina Mulec je v goste povabila gospe, ki se s tem vsak dan ukvarjajo v praksi ali raziskavah. Gostje: - Jana Goriup, predstojnica oddelka Socialna gerontologija na visokošolski ustanovi Alma Mater Europea Maribor, - Katja Hrobat Virloget, izredna profesorica na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, - Maja Ebert Moltara, vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu, - Alenka Križnik, vodja detabuizacije pri Slovenskemu društvu hospic.
Trgovinske vojne, spodkopavanje jedrskega sporazuma z Iranom, umikanje iz pariškega podnebnega sporazuma, vse slabši odnosi s Kitajsko, popuščanje Izraelu - so med najbolj vidnimi poudarki ameriške zunanje politike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. »Amerika na prvem mestu,« se glasi Trumpov slogan - a kakšne posledice to prinaša? Kakšne bi bile spremembe ob morebitni zmagi Joeja Bidena? O tem z avtorico oddaje Špelo Novak, našimi dopisniki in strokovnjaki.
Slovenski kinematografi so v teh dneh zaradi omejevanja okužb znova zaprli svoja vrata, tako kot so jih spomladi. Toda vse kaže, da omejitve, povezane s koronavirusom, niso edina ovira, s katero se soočajo filmski ustvarjalci pri nas v letošnjem letu. Medtem ko številne evropske države v časih koronakrize dodatno spodbujajo avdiovizualni sektor, ker prepoznavajo tudi njegov pomen za gospodarstvo, je pri nas naletel na zastoj javnega sofinanciranja filmov; celo tistih, ki so že doživeli mednarodne premiere. Položaj je sila nenavaden: o tem, kateri filmi bodo dobili zeleno luč za javno sofinanciranje, naj bi po novem odločala ministrstvo za finance ter vlada, čeprav je slednja prav v ta namen že pred desetletjem ustanovila Slovenski filmski center, ki po zakonu z javnimi razpisi skrbi za izvedbo nacionalnega filmskega programa. Kakšna je torej nova ureditev filmskega področja, kakšne utegnejo biti njene posledice in kateri so še neizkoriščeni gospodarski potenciali avdiovizualne industrije v Sloveniji? O tem voditelj Urban Tarman in gosti Studia ob 17h: predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik, predsednik Društva avdiovizualnih producentov Slovenije Andrej Štritof ter direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar. Za pojasnila smo zaprosili tudi finančno in kulturno ministrstvo ter vlado.
Iskanje zemeljskega plina v globinah sredozemskega morja je obudilo stare zamere med Grki in Turki. Zaveznici iz zveze Nato druga drugi grozita z orožjem. Posredno so v to vključene tudi druge države in tudi Evropska unija je prisiljena izbirati, ali naj podpre svojo članico Grčijo ali naj bo posrednik v njenem sporu s Turčijo. V oddaji skušamo izmeriti utrip v obeh državah, komentirati mednarodno pravna razmerja in ugotoviti, kakšnim interesom bi morala slediti Slovenija. O vsem tem voditelj Marjan Vešligaj, naša dopisnika Karmen Švegl in Igor Jurič, raziskovalec Faris Kočan in profesorja Bojko Bučar in Marko Pavliha.
Število nezakonitih prehodov meje pri nas se zadnjih nekaj let povečuje. Do konca septembra letos so policisti obravnavali 11 tisoč 855 prehodov meje, za azil pa je zaprosilo več kot 3 tisoč 200 prebežnikov. Na notranjem ministrstvu predlagajo, da bi nezakonite migracije zajezili z zaostritvijo zakona o tujcih. A predlagane rešitve so po mnenju nevladnih organizacij in tudi pravne stroke ustavno sporne, češ da močno omejujejo pravico do mednarodne zaščite. Kakšne so migracijske razmere pri nas? Kako naj Slovenija rešuje problem migracij? Kdaj in ali sploh lahko pričakujemo rešitve na ravni Evropske unije? O vsem tem z voditeljico Lucijo Dimnik Rikić in gosti: - Boštjan Šefic, v kabinetu notranjega ministra pristojen za migracijsko problematiko, - Denis Čaleta, predsednik sveta Instituta za korporativne varnostne študije, - Urša Regvar iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, - Samo Bardutzky, predstojnik katedre za ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kakšne so razmere v domovih za starejše, kako preživljajo čas epidemije in izolacije oskrbovanci in na drugi strani - tudi izčrpani zaposleni v domovih, kjer že več kot desetletje čakajo na nove normative . Domovi so se v tem obdobju spremenili v negovalne bolnišnice, normativi, ki določajo število kadrov, pa še kar ostajajo enaki. Kako zastareli so kadrovski in prostorski normativi, ki so se pokazali kot vrh ledene gore, ki je priplaval na površje v času epidemije, in kako vendarle poskrbeti za dostojno starost, v Studiu ob 17ih z voditeljico Alenko Terlep in gosti: - Cveto Uršič, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Biserka Marolt Meden, Srebrna nit - Združenje za dostojno starost, - Denis Sahernik Skupnost socialnih zavodov Slovenije.
Neveljaven email naslov