Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanje, da bi jih ohranili, zato ne sme popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje se krčijo svetovni gozdovi in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe? Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in katere konkretne korake moramo narediti? Bo Uniji uspelo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki posredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov?
O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje:
- dr. Dušan Roženbergar z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti,
- dr. Aleksander Marinšek, vodja oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije
- in Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.
Evropska unija želi s svojo zakonodajo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki povzročajo izsekavanje gozdov
Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanja za njihovo ohranjanje zato ne smejo popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje poteka krčenje svetovnih gozdov in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe. Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in kateri konkretni koraki ji morajo slediti? Bo Unija uspela zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki osredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov?
O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje:
- dr. Dušan Roženbergar z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti,
- dr. Aleksander Marinšek, vodja Oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije,
- Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.
4606 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanje, da bi jih ohranili, zato ne sme popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje se krčijo svetovni gozdovi in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe? Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in katere konkretne korake moramo narediti? Bo Uniji uspelo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki posredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov?
O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje:
- dr. Dušan Roženbergar z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti,
- dr. Aleksander Marinšek, vodja oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije
- in Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.
Evropska unija želi s svojo zakonodajo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki povzročajo izsekavanje gozdov
Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanja za njihovo ohranjanje zato ne smejo popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje poteka krčenje svetovnih gozdov in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe. Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in kateri konkretni koraki ji morajo slediti? Bo Unija uspela zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki osredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov?
O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje:
- dr. Dušan Roženbergar z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti,
- dr. Aleksander Marinšek, vodja Oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije,
- Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.
Izbruh epidemije nam je življenje postavil na glavo. Mnogi so čez noč ostali doma, tako rekoč na prisilnem dopustu, brez dela in z veliko prostega časa. V tokratnem Studiu ob 17ih se je Simeona Rogelj z gosti pogovarjala o tem, katere skupine ljudi so v tem času se posebej ogrožene, kako izredne razmere vplivajo na nasilje v družini in kako na splošno kakovostno preživeti ta čas. Gostje: - doktor Andrej Perko iz zavoda Mitigas, - klinična psihologinja Majda Mramor iz Instituta za družinsko terapijo in - Vinko Stojnšek, višji kriminalistični inšpektor specialist iz Uprave kriminalistične policije GPU.
Kriza, ki jo je povzročilo širjenje novega koronavirusa, je naš svet spremenila, zaustavila, postavila na glavo. Medijske ekipe pa delajo s polno paro. Ljudje spremljajo medije veliko bolj kot običajno, saj so za marsikoga postali edino okno v svet. Zato je tako pomembno, da profesionalno opravljajo svoje delo, da so viri, iz katerih črpajo novice, zanesljivi, da so informacije, ki jih posredujejo zaskrbljeni javnosti, dostopne in verodostojne. O medijih in novinarjih v obdobju koronavirusa, o ukrepih za njihovo preživetje, pa tudi o pritiskih, ki jih doživljajo, v ponedeljkovem Studiu ob sedemnajstih s Tatjano Pirc.
Konec tedna je vlada pripravila najobsežnejši protikrizni sveženj ukrepov za prebivalstvo in gospodarstvo. Veljali naj bi vsaj do konca maja, tehtali okrog 3 milijarde evrov in zajemali različne oblike – od temeljnega dohodka, do dodatkov ranljivim, od nadomestil do odpisov in odlogov obveznosti. Kašne so poglavitne rešitve, koga zajemajo in kako bo teklo uveljavljanje, o tem voditeljica Zdenka Bakalar in gostje: - Ivan Simič, član svetovalne skupine vlade - Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije - Branko Meh, predsednik Obrtne zbornice Slovenije
Po sinočnjem video-zasedanju evropskega sveta bomo analizirali usklajevanje boja proti koronavirusu na ravni Evropske unije. Kako so države pripravljene na skupen boj, če morajo krepiti nadzor na medsebojnih mejah? Kaj ustavitev javnega življenja in napoved globoke recesije pomenita za ključne evropske projekte kot so pogajanja o večletnem evropskem proračunu? O tem in drugih odločitvah evropskih voditeljev Sandra Krišelj s sogovorniki. Začetek in trajanje oddaje smo prilagodili skupnemu glasbenemu projektu vseh programov nacionalnega radia »Koncert doma Radia Slovenija«.
Državljani so lahko vključeni v strukture za zaščito, reševanje in pomoč ne le v obliki poklicnih in dolžnostnih sil, ampak tudi kot prostovoljci. Prostovoljne enote so organizirane pri nevladnih, predvsem humanitarnih organizacijah. V pogovoru z gosti bomo predstavili, kako prostovoljci na terenu delujejo v obdobju boja z epidemijo koronavirusa in kako njihovo delovanje koordinirajo v občinskih štabih civilne zaščite. Voditelj bo Aleš Ogrin. Gostje bodo: - Robert Kus, vodja oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo na MOL, - Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, - Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije, - in Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas.
V odgovor na zaustavitev gospodarstva in javnega življenja zaradi epidemije koronavirusa je vlada zasnovala 2 milijardi evrov vreden sveženj ukrepov za podjetja in prebivalstvo. Odpis dajatev, nadomestila plač in bolniških, dodatki, odlogi davkov in drugo naj bi pomagali ohraniti podjetja, delovna mesta, socialno stabilnost ter potenciale v znanosti, kulturi in družbi v splošnem. Bodo ukrepi izvedljivi in učinkoviti, kaj še manjka in kako jih bomo plačali? O tem voditeljica Maja Derčar s predstavniki vlade, gospodarstva, sindikatov in drugih. Gostje: – Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup – Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič – Član vladne svetovalne skupine, ekonomist Marko Jaklič
Učenci in dijaki se drugi teden šolajo na daljavo prek spletnih platform. Z novim izzivom so se šolarji in njihovi starši ter učitelji spopadli čez noč. Ob tem je treba vedeti, da so v državi območja, kjer imajo težave z dostopom do interneta, ponekod vse družine nimajo računalnika, kaj šele več teh v gospodinjstvu. Kako se izobražujejo na daljavo otroci priseljenci in kako tisti s posebnimi potrebami? Kako uspešni so vsi, v tokratni oddaji Nataša Lang z dopisniki in gosti. Gosta: – dr. Eva Klemenčič, raziskovalka na Pedagoškem inštitutu – dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo
Evropsko gospodarstvo se je zaradi koronavirusa tako rekoč ustavilo. Evropska centralna banka in Evropska unija skušata omiliti največjo gospodarsko tragedijo po 2. svetovni vojni z roko v roki med monetarno in fiskalno politiko. O razmerah v gospodarstvu in ukrepih, tudi v finančnem sektorju – bankah, zavarovalnicah, borzi – v Studiu ob 17ih Urška Jereb in sogovorniki. V etru, na spletu in v podkastu! Predvideni gostje: – Marko Pahor, profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani - Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladi – Uroš Čufer, nekdanji finančni minister – Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije (posnet pogovor) – Peter Ješovnik, državni sekretar na Ministrstvu za finance (posnet pogovor).
Športni svet se je tako kot javno življenje zaustavil. V domačih foteljih lahko tako spremljamo le kakšne posnetke starih prenosov in športnih vrhuncev. Kakšna pa je športna sedanjost? Kako športni svet rešuje nastale razmere zaradi koronavirusa? Kako se znajdejo športniki, ki so v strogi karanteni in kako svoje olimpijske nastope načrtujejo slovenski olimpijci? Kakšne posledice bo to prineslo in kako bomo na šport gledali v prihodnosti? Odgovore s športniki, funkcionarji in sodelavci išče Boštjan Reberšak.
Razsežnost širitve novega koronavirusa v Evropi še ni dosegla vrhunca. Ne v Italiji, po kateri je pandemija udarila najmočneje, kaj šele v drugih evropskih državah, kamor se kriza seli s tednom ali dvema zamika. A medtem ko se svet šele pripravlja na najhujše, se na Kitajskem, od koder je virus začel svojo globalno pot, življenje počasi vrača v stare tirnice. Kaj se lahko naučimo iz kitajskega primera, se ob izbruhih na različnih koncih sveta pojavljajo enaki vzorci? Kako so ukrepali na posameznih koncih in kakšni so učinki ukrepov? V Studiu ob 17-ih o tem z informacijami iz prve roke, avtor Luka Robida, naši dopisniki in drugi izbrani gostje.
Korona virus je spremenil naša življenja tudi na področju kulture. O tej spremembi, težavah, izzivih in možnih odgovorih na vprašanje 'kako naprej', smo govorili v tokratnem Studiu ob 17-ih. Kaj čaka velike kulturne ustanove in kako brezupen je položaj samozaposlenih v kulturi? Voditelj Marko Golja se je o tem pogovarjal z direktorjem Slovenskega narodnega gledališča Maribor Danilom Roškerjem, pobudnico Apela Vladi Republike Slovenije za pomoč samozaposlenim zaradi posledic epidemije koronavirusa Majo Megla in podpredsednikom Asociacije Urošem Vebrom.
Širjenje koronavirusa je močno prizadelo zdravstvo. Delo je zelo spremenjeno, odpovedani so vsi nenujni pregledi in posegi, mrzlično se zbira zaščitna oprema in respiratorji, pripravljajo dodatne kapacitete za okužene s težkim potekom bolezni, aktivirani so vsi zaposleni in marsikje je že čutiti preobremenjenost. Kakšna je organizacija dela v vašem kraju, kakšna so navodila bolnikom, kaj se odpoveduje in kaj ne, kako so bolnišnice in zdravstveni domovi pripravljeni … Vse lokalne informacije na enem mestu s Snežano Ilijaš in našimi dopisniki.
Dobavne verige so motene, evropske države zapirajo meje, negativni vplivi na gospodarstvo se kopičijo. Država hiti z napovedjo spodbud za podjetja in posameznike. Bodo te zadostne, pravočasne, ustrezne? Ali drsimo v recesijo, se nam obeta globalni krč, lahko spodbude zaustavijo takšen razvoj dogodkov in bo sledilo okrevanje v drugi polovici leta? O ukrepih vlade za blažitev posledic krize Zdenka Bakalar s strokovnjaki v Studiu ob 17-ih.
Po prvih zavrnitvah izvoza mleka v Italijo, ki je v karanteni, je jasno, da posledice korona virusa lahko prizadenejo tudi agroživilske verige. Trenutno preskrba s hrano ni motena in kmetijsko ministrstvo skupaj s členi verige pripravlja ukrepe, da bi tako ostalo tudi v primeru dalj časa trajajočih izrednih razmer. Kakšne ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa so uvedli agroživilskih podjetjih? Bo to vodilo v večjo samooskrbo? O tem Jernejka Drolec in gosti: - Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; - Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; - Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije; - Mariča Lah, Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije; - Aleš Kuhar, agrarni ekonomist iz Biotehniške fakultete.
Tudi Slovenija se pridružuje več kot 20-im državam, v katerih so zaradi koronavirusa zaprte vzgojno-izobraževalne ustanove. V zvezi s tem se odpirajo številna vprašanja. Starše, učitelje, ravnatelje zanima, kako naj ukrepajo in kakšne bodo posledice. Kako bo na primer z maturo oziroma pripravami nanjo? O sprejetih odločitvah, navodilih in priporočilih bomo govorili v tokratni oddaji. Špela Šebenik bo gostila ministra za šolstvo ter predstavnike staršev, učiteljev in šol. Gostje: - minister za šolstvo in šport Jernej Pikalo, - direktor Zavoda RS za šolstvo, Vinko Logaj, - predsednik Zveza aktivov svetov staršev Anton Meden - predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan.
Razvoj umetne inteligence obljublja večjo energetsko učinkovitost, boljšo varnost in udobnejše življenje. Tako nas prepričujejo tehnološki velikani, med katerimi pa ni evropskih. To je treba spremeniti, je te dni v digitalno strategijo zapisala Evropska komisija, pa tudi, da mora imeti digitalna preobrazba pozitivne učinke na ljudi. Kako regulirati razvoj umetne inteligence, da bo orodje in ne orožje homo sapiensa v 21. stoletju? O vlogi Evropske unije pri tem, globalnih smernicah in mestu Slovenije pri vsem tem Urška Henigman in gosti Studia ob sedemnajstih: – dr. Dunja Mladenić, vodja Laboratorija za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan, – dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijskem pooblaščencu, in – glasnik digitalnih tehnologij Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan.
Po odločitvi gradbene inšpekcije, da so Kemisovi po požaru obnovljeni objekti črna gradnja, bo morala vrhniška družba za krajše ali daljše obdobje zapreti vrata, ob tem pa se bo že tretjič zgodilo, da se bodo nevarni odpadki kopičili v komunalah in zbirnih centrih. Edino podjetje, ki se z njihovim prevzemom še ukvarja, namreč nima zadostnih zmogljivosti, v njem pa je lani tudi dvakrat gorelo. Prav tako se kopiči odpadna embalaža, ki jo pristojne družbe prevzemajo z zamudo in v premajhnih količinah. O tem, kakšne rešitve načrtujemo glede nevarnih in nenevarnih odpadkov in kako – poleg sežiga – jih je mogoče še uporabiti, v današnji oddaji. Voditeljica Erna Strniša, s terena dopisnici Suzana Vahtarič in Nina Brus ter gostje v studiu: - Tanja Bolte, direktorica direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor - Marko Zidanšek, direktor javnega podjetja za ravnanje z odpadki Simbio - Gašper Gantar, direktor Visoke šole za varstvo okolja.
Po potrditvi prvih primerov okužb z novim koronavirusom v Sloveniji so pristojni v soboto odredili prepoved prireditev v zaprtih prostorih za več kot 500 ljudi in sprejeli niz drugih ukrepov in priporočil. Te so sproti prilagajali razvoju dogodkov, tveganje za okužbo so na zdravstvenem ministrstvu ocenili kot zelo visoko in napovedali sejo sveta za nacionalno varnost. O konkretnih ukrepih, ravnanju v različnih situacijah in posledicah bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljico Heleno Lovinčič.
Slovensko krajino so preplavili oglasni panoji, s katerimi nam ponudniki skoraj že na vsakem koraku skušajo pokazati, kaj ponujajo. Ko poslušamo radio, gledamo televizijo ali smo na svetovnem spletu, oglase lahko preskočimo, jih zapremo, a ko zapustimo dom, jim v javnem prostoru le stežka ubežimo. Zaradi oglasnih panojev slovenska krajina ni več to, kar je bila. V tokratni oddaji nas med drugim zanima, kdo je odgovoren za vse več oglasnih panojev, kako se po občinah soočajo s tem problemom in kako ti ogrožajo prometno varnost? Voditeljica Simeona Rogelj odgovore išče s štirimi gostjami. Gostje: - generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor Barbara Radovan, - mag. Nataša Kovše iz Službe za upravljanje s prometom in prometno varnostjo pri DARS-u, - krajinska arhitektka Darja Matjašec iz Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete in - vodja oddelka za okolje in prostor na Občini Škofja Loka Tatjana Bernik.
Turški predsednik Erdogan je nedavno naznanil, da je Turčija sirskim beguncem odprla vrata v Evropo. Kot razloga je navedel preveliko število beguncev v Turčiji in humanitarno krizo v sirski pokrajini Idlib. Proti meji z Grčijo se je takoj odpravilo več deset tisoč ljudi. O razmerah na grško-turški meji, o pripravljenosti balkanskih držav in Slovenije na morebiten prihod večjega števila migrantov in o odzivu Evropske unije voditelj Blaž Ermenc z našimi dopisniki in gosti v studiu. Gostje: - Marko Lovec, Fakulteta za družbene vede, - Anton Travner, Inštitut DCAF Ljubljana, - Jelko Kacin, Ministrstvo za zunanje zadeve, - Lado Bradač, Ministrstvo za notranje zadeve.
Neveljaven email naslov