Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanje, da bi jih ohranili, zato ne sme popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje se krčijo svetovni gozdovi in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe? Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in katere konkretne korake moramo narediti? Bo Uniji uspelo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki posredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov?
O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje:
- dr. Dušan Roženbergar z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti,
- dr. Aleksander Marinšek, vodja oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije
- in Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.
Evropska unija želi s svojo zakonodajo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki povzročajo izsekavanje gozdov
Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanja za njihovo ohranjanje zato ne smejo popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje poteka krčenje svetovnih gozdov in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe. Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in kateri konkretni koraki ji morajo slediti? Bo Unija uspela zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki osredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov?
O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje:
- dr. Dušan Roženbergar z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti,
- dr. Aleksander Marinšek, vodja Oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije,
- Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.
4606 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanje, da bi jih ohranili, zato ne sme popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje se krčijo svetovni gozdovi in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe? Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in katere konkretne korake moramo narediti? Bo Uniji uspelo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki posredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov?
O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje:
- dr. Dušan Roženbergar z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti,
- dr. Aleksander Marinšek, vodja oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije
- in Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.
Evropska unija želi s svojo zakonodajo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki povzročajo izsekavanje gozdov
Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanja za njihovo ohranjanje zato ne smejo popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje poteka krčenje svetovnih gozdov in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe. Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in kateri konkretni koraki ji morajo slediti? Bo Unija uspela zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki osredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov?
O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje:
- dr. Dušan Roženbergar z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti,
- dr. Aleksander Marinšek, vodja Oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije,
- Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.
Ljubljanski metropolit monsinjor Stanislav Zore razmišlja o pomenu velikonočnih praznikov in o razmerah v slovenski Katoliški cerkvi. Ta se srečuje z zmanjšanjem števila duhovnikov in vernikov, hkrati pa kaže tudi znamenja preroda: »Kot se manjša število vernih, se veča število aktivnih. Če primerjamo številke, na primer pri zakonskih skupinah: koliko jih je danes v naših župnijah, ki jih pred desetletji ni bilo! Pred štiridesetimi leti so se pravzaprav šele začele, danes jih je na stotine.« Ker je duhovnikov manj, Cerkev išče izhod v združevanju župnij. »Povezati moramo posamezna pastoralna območja med seboj. Glede na to, kako okolje skupaj živi, skupaj diha, smo oblikovali merila, po katerih presojamo, katere župnije bi sodile skupaj,« je v velikonočnem intervjuju povedal ljubljanski nadškof. Opredelil se je tudi do polemik o evtanaziji in obsodil primere pedofilije.
Kaj je fracking in kako uničujoč je za okolje? Čeprav naj bi bile pod površjem Petišovskega polja kar (naše) desetletne zaloge plina, pa že leta zaradi načina pridobivanja s hidravlično stimulacijo ali frackingom povečanemu obsegu črpanja nasprotujejo številni prebivalci in okoljevarstveniki, slovenski koncesionar pa se skupaj z britanskim partnerjem trudi pridobiti vsa potrebna dovoljenja za črpanje in čiščenje plina pri nas v Petišovcih.
Drugi obvezni del maturitetnega eseja zajema delo francoskega pisatelja ruskih korenin Andreja Makina. V Francoskem testamentu avtor sicer v ospredje postavlja intimno življenje posameznikov, hkrati pa je zgodba o odraščanju pri francoski babici v Sovjetski zvezi tako prepletena s takratnim političnim dogajanjem, da se pred nami razgrneta tako ruska zgodovina dvajsetega stoletja kot podoba Francije. O ključnih značilnostih romana smo govorili z dijaki II. gimnazije Maribor in njihovim profesorjem slovenščine ter tako letošnjim maturantom pomagali pri pripravi na prvo dejanje splošne mature.
Ob vsesplošnem ohlajanju gospodarske rasti se Evropska unija sooča z odhodom drugega največjega plačnika v proračun, Združenega kraljestva. Povezava vse bolj zaostaja za svetovno velesilo Kitajsko in se spopada s številnimi notranjimi izzivi. Med njimi so v ospredju sestava prihodnjega proračuna, podnebne spremembe in socialna politika.
Evropski parlament je zbran na še zadnjem plenarnem zasedanju tega sklica. Kje je – tudi po zaslugi evropskih poslank in poslancev iz Slovenije – Evropska unija danes, s čim se lahko pohvalijo? O tem, pa tudi o zamujenih priložnostih pred evropskimi volitvami tokrat neposredno iz Strasbourga.
Z današnjim dnem začenja veljati Družinski zakonik. Največja novost je, da od danes naprej o vseh ukrepih za varstvo koristi otroka odloča sodišče in ne več center za socialno delo – tudi v primerih odvzema otroka in namestitve otroka v rejništvo ali zavod. Centri za socialno delo postajajo svetovalni organ in strokovna podpora sodiščem. V oddaji o tem ali bo novo družinsko pravo izboljšalo pravno varnost v zakonskih in družinskih sporih in bo bolje varovalo koristi otroka?
Združeno kraljestvo danes še ne bo izstopilo iz Evropske unije. Iztekel se je še en rok, ki je zdaj odložen še za pol leta, Britanci pa bodo lahko iz povezave izstopili tudi prej. Še vedno torej velja, da sta način in datum brexita, če ta sploh bo, še vedno neznana. Kot kaže, bodo v Veliki Britaniji maja izvedli volitve v Evropski parlament, a tudi to ni gotovo. Je EU ujetnik Brexita?
V Hrvaškem Dubrovniku poteka vrh držav srednje in vzhodne Evrope ter Kitajske, pobuda 16 + 1 je povezana s kitajskim infrastrukturnim projektom stoletja: nove svilne poti. Ob političnem srečanju poteka tudi poslovni forum. V odnosih s Kitajsko se je Evropska unija znašla med ameriškim stališčem »kdor ni z nami, je proti nam«, kitajsko pobudo gospodarskega povezovanja »En pas, ena pot«, s katero naj bi uveljavljala tudi geostrateške interese, in notranjim nesoglasjem med državami članicami. Je Kitajska le gospodarska tekmica ali predstavlja tudi varnostno grožnjo?
V tokratni oddaji o skupnih evropskih pridobitvah – tokrat na kmetijskem in prehranskem področju. Kupci smo na skupnem trgu Unije pridobili široko izbiro, a hkrati več cenene hrane iz tujine, pa dvojno kakovost pod isto blagovno znamko. Spomnimo se afere s poljskim mesom: ob tem v tujino izvažamo goveje meso najboljše kakovosti. Je prehranski sektor sploh izkoristil možnosti, ki jih ponuja povečan skupni trg? Sprašujemo ali se lokalna pridelava izgublja in kako se v tej veliki izbiri znajdemo kupci.
Za letošnje maturante in vse ljubitelje dobre literature pripravljamo pregled letošnjih obveznih knjig in podajamo praktične nasvete za pisanje eseja. Tokrat se bomo z dijaki in profesorico slovenščine z ljubljanske Gimnazije Poljane poglobili v romaneskni prvenec Maje Haderlap z naslovom »Angel pozabe«. Koroška pisateljica in pesnica je v njem ubesedila spomine svoje babice in očeta na obdobje druge svetovne vojne ter nacizma, ki je globoko zarezal v družbeno tkivo Slovencev na Koroškem. Več o spominih slovenske manjšine v Avstriji, posledicah, ki jih nosijo še danes in življenjski filozofiji pripovedi.
Ob svetovnem dnevu Romov bomo vzeli pod drobnogled njihovo izobraževanje. Kljub prizadevanjem in denarju za ta namen še vedno ne moremo govoriti o uspešnem vključevanju Romov v vzgojo in izobraževanje. V večini primerov gre za projektne aktivnosti, ki so prinesle določene izboljšave, niso pa sorazmerne s finančnim vložkom. Težave torej kljub možnostim ostajajo: velik osip v osnovnih šolah, neobiskovanje vrtca in neznanje jezika. Kaj bi bilo treba spremeniti, da bi uspešno vključili romske otroke v vzgojno-izobraževalne procese, ki bodo v veliki meri vplivali na njihovo prihodnost? Gosti: Martina Vuk, državna sekretarka Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Samanta Baranja, projekt Skupaj za znanje, Darja Brezovar, ravnateljica osnovne šole Bršljin Novo mesto, Anja Medle, vzgojiteljica vrtca Pikapolonica v naselju Brezje v Novem mestu in Blaž Kovač iz nevladne organizacije Amnesty International. Avtorica Enisa Brizani
Letno poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske za lani se po pričakovanjih ne razlikuje bistveno od prejšnjih dveh, ko je vojska dobila negativno oceno za pripravljenost za delovanje v vojni. Številni razlog za to vidijo v pomanjkanju denarja, vse bolj pa v ospredje stopa dejstvo, da nismo sposobni zagotoviti dovolj kadra in da bo treba razmišljati tudi o zmanjšanju stalne sestave. Težava pa ostaja opremljenost vojske. Stanje v vojski prvič pojasnjuje načelnica generalštaba Alenka Ermenc.
Rogljički, piškoti, napolitanke, slani prigrizki, jušni koncentrati, vnaprej pripravljene jedi in podobna živila bodo v prihodnje spremenjeni. Od nedelje bodo na 100 gramov maščob vsebovali največ 2 grama transmaščobnih kislin, škodljivih za zdravje. So trgovci, gostinci in proizvajalci pripravljeni? Kaj se bo zgodilo, če bo takšen izdelek vseboval preseženo vrednost teh snovi? Imamo kupci sploh možnost sami preveriti, koliko transmaščobnih kislin vsebuje živilo?
Poplave ob Dravi so samo od leta 2012 do danes povzročile za 45 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah. Posledice poplavljanja lani jeseni so vidne še danes, zato kmetje stopnjujejo pritisk na državo, naj uredi razmere. Kateri so vzroki za slabšo pretočnost Drave, koliko denarja je na voljo za sanacijo in katere so možne rešitve za obdelovalne površine neposredno ob rečni strugi.
Sprejeta Direktiva o avtorskih pravicah, ki želi z novimi pravili na internetu imetnikom pravic zagotoviti zaščito ter primerna nadomestila za uporabo njihovih del, sproža številna vprašanja. Kdo bo služil, kdo plačal in kakšen internet bo za sabo pustil ta boj med spletnimi velikani in založniki? V oddaji o tem ali direktiva upošteva tudi interese ustvarjalcev in uporabnikov.
V 45-milijonski Ukrajini so na predsedniških volitvah izbirali med 40-imi kandidati. Ob dozdajšnjem predsedniku Petru Porošenku in nekdanji predsednici vlade Juliji Timošenko je največ pozornosti vzbudil komik, politični novinec Volodimir Zelenski, ki naj bi prepričal zlasti mlade. Izidi vzporednih volitev kažejo, da je zanj glasovalo nekaj več kot 30 odstotkov volivcev, za predsednika Petra Porošenka skoraj 18 odstotkov, za Julijo Timošenko pa dobrih 14 odstotkov. Ker nihče od kandidatov ni dobil 50-odstotne podpore, se bodo Ukrajinci 21-tega aprila znova odpravili na volišča. V oddaji o tem, kaj volitve, ob splošnem nezaupanju v oblast, pomenijo za prihodnost države, za njeno gospodarsko in varnostno naravnanost k Evropski uniji in Natu, zlasti pa za dvostranske odnose z veliko sosedo Rusijo. Avtor Miha Lampreht.
Severnoatlantsko zavezništvo bo čez nekaj dni zaznamovalo 70-letnico skupnega zagotavljanja varnosti svojim članicam. Slovenija je vstopila v NATO pred 15-imi leti, 29. marca 2004. V tokratni oddaji bomo govorili o prehojeni poti zavezništva, vlogi Slovenije v njem in varnostnih razmerah, v katerih deluje. Naša država je sicer glede na proračunski delež, ki ga namenja za obrambo, zdaj na repu članic, manjši delež za obrambo namenjajo le Španija, Belgija in Luksemburg.
Uro bomo premaknili ta konec tedna in še nekajkrat. Evropski parlament je podprl konec premikanja ure v Evropski uniji leta 2021. Premikanje ure dvakrat letno povzroča zdravstvene težave ter povečuje tveganje za prometne in delovne nesreče. Čimprejšnjo odpravo prehajanja na poletni in zimski čas podpira tudi gospodarstvo, saj bi se s tem v logistiki in prometu znižali administrativni stroški in odpravila organizacijska zmeda. A spremembe morajo biti usklajene vsaj s sosednjimi državami, za kar si prizadeva tudi Slovenija, sicer bi se lahko zgodilo, da bi imeli pri nas na primer zimski čas, na Hrvaškem pa poletnega.
Zakaj v Sloveniji več tisoč starejših od 55 let teče na maratonih in potuje po svetu, medtem ko se v službah počutijo nekoristne, stare in komaj čakajo na upokojitev? Iščemo odgovor na vprašanje, kako ohraniti starejše na delovnih mestih; uspešni podjetniki predstavljajo primere dobre prakse za motivacijo tako imenovane generacije 55 plus;svoje predloge imajo politični odločevalci, ljudje starejše generacije pa pripovedujejo o svojih izkušnjah.
Kitajski je v obdobju ene generacije uspel preboj v ospredje svetovnih trendov. Ni naključje, da trgovinska vojna, ki jo je začela ameriška administracija, in svarila Zahoda pred praksami drugega največjega gospodarstva na svetu sovpadajo s kitajskim razvojem pete generacije mobilnega omrežja, umetne inteligence in avtonomnih vozil. Kitajska ima drzne načrte, ki jih uresničuje tudi na tujih tleh. Ali smo sredi tehnološke vojne s Kitajsko ? V oddaji o tem kaj počne Evropa v odnosu do Kitajske in kje v tej zgodbi je Slovenija.
Neveljaven email naslov