Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanje, da bi jih ohranili, zato ne sme popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje se krčijo svetovni gozdovi in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe? Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in katere konkretne korake moramo narediti? Bo Uniji uspelo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki posredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov?
O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje:
- dr. Dušan Roženbergar z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti,
- dr. Aleksander Marinšek, vodja oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije
- in Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.
Evropska unija želi s svojo zakonodajo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki povzročajo izsekavanje gozdov
Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanja za njihovo ohranjanje zato ne smejo popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje poteka krčenje svetovnih gozdov in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe. Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in kateri konkretni koraki ji morajo slediti? Bo Unija uspela zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki osredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov?
O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje:
- dr. Dušan Roženbergar z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti,
- dr. Aleksander Marinšek, vodja Oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije,
- Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.
4606 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanje, da bi jih ohranili, zato ne sme popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje se krčijo svetovni gozdovi in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe? Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in katere konkretne korake moramo narediti? Bo Uniji uspelo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki posredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov?
O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje:
- dr. Dušan Roženbergar z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti,
- dr. Aleksander Marinšek, vodja oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije
- in Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.
Evropska unija želi s svojo zakonodajo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki povzročajo izsekavanje gozdov
Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanja za njihovo ohranjanje zato ne smejo popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje poteka krčenje svetovnih gozdov in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe. Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in kateri konkretni koraki ji morajo slediti? Bo Unija uspela zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki osredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov?
O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje:
- dr. Dušan Roženbergar z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti,
- dr. Aleksander Marinšek, vodja Oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije,
- Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.
Slovenija je ena redkih držav, ki zavetiščem za živali še dovoljuje usmrtitev, če po 30-ih dneh zanje ne najdejo novega doma. Predlog novele zakona o zaščiti živali možnost usmrtitve ukinja. Bodo zavetišča s tem postala stalni dom za zavržene problematične živali? Kdo bo nosil stroške oskrbe za te živali, ki niso majhni. Kako zmanjšati število zapuščenih in zavrženih hišnih živali? Soočamo stališča o teh vprašanjih.
Donald Trump je v prvem letu svojega predsedovanja razburkal ameriško in svetovno javnost. Ne samo z geslom »Najprej Amerika« – tudi z različnimi aferami in neprimernimi izjavami, ki so se kar vrstile. Trump je prav tako v ostrem sporu z večino medijev. Združene države Amerike pod njegovim vodstvom so na robu vojne s Severno Korejo. Odnosi z Rusijo se niso izboljšali, presenetljivo pa so ti boljši s Kitajsko. Ob tem je ameriško gospodarstvo v zelo dobrem stanju, Trumpu pa je – drugače od zdravstvene – uspelo uveljaviti novo davčno zakonodajo. Kateri so še vzponi in padci leto dni po Trumpovi zaprisegi?
Zadnjih nekaj let se je minimalna plača zvišala le malenkostno. Letošnji predlog o 4,7-odstotnem zvišanju je med socialne partnerje vnesel veliko nemira. Medtem ko so ga delodajalci označili za neprimernega, so sindikati pričakovali več. Zakaj je vsako leto januarja toliko pozornosti namenjene prejemnikom minimalne plače? Zakaj govorimo o doplačevanju do minimalne plače? Kakšno je razmerje med povprečno in minimalno plačo?
Kriptovalute vrtoglavo in evforično rastejo ter dosegajo neverjetne razsežnosti. Samo lani se je najbolj znana med njimi Bitcoin podražila za več kot 1300, druga največja Ripple pa za kar 35 tisoč odstotkov. Kaj je v ozadju kriptovalut, kakšna je njihova prihodnost in kdaj bo nad njimi vzpostavljen nadzor?
Smo na pragu štirih stavk zaposlenih v javnem sektorju, prva bo že čez dober teden, februarja bodo sledile še tri. Kaj je sindikate prignalo do upora? Kaj zahtevajo? Kako odgovarja vlada? Soočajo se očitki o pogoltnosti na eni strani in o nepravičnem deljenju sadov gospodarske rasti na drugi. Soočili smo razloge obeh strani.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Podjetja v državni lasti upravlja Slovenski državni holding, ki je zdaj že nekajkrat razdelil javno mnenje glede vprašanja, ali naj dobro poslujoče družbe pusti čim bolj pri miru ali naj pritisne nanje z zahtevo po še boljših rezultatih. Nemalo prahu so dvignile menjave nadzornikov v največjih družbah, med drugim v Krki in nazadnje Luki Koper, novi nadzorniki običajno poskrbijo za menjave uprav. Kaj torej SDH pričakuje od Luke, Krke, kaj od Telekoma, Petrola ali Save? Kako težko je menjati nadzorne svete in poslovodstvo? So argumenti za menjave pravi?
Lanski januar je bil najhladnejši januar v zadnjih tridesetih letih, letošnji bo, kot kaže, nadpovprečno topel. Vreme je, tako se vsaj zdi, vse pogosteje nenavadno. V nekoč povsem nevtralne pogovore o vremenu tako že skorajda redno prikrade ugotovitev, da je vreme čudno, nenavadno ali da je z njim nekaj narobe. Koliko gre tu zgolj za naš občutek in posledico večje obveščenosti o dogajanju na drugih koncih sveta, koliko pa se v njem že zrcalijo podnebne spremembe, smo preverjali v Studiu ob 17ih. Gosti so bili meteorolog Brane Gregorčič in hidrolog Janez Polajnar z Agencije za okolje, klimatologinja prof. Lučka Kajfež Bogataj in meteorologinja prof. Nedjeljka Žagar s Fakultete za matematiko in fiziko. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Tom Gill/Flickr
Kot nekakšen uvod v volilno leto bodo poslanke in poslanci najprej odločali o ustavni obtožbi, ki jo je SDS vložila proti predsedniku vlade Miru Cerarju zaradi njegovega ravnanja v primeru sirskega begunca Ahmada Šamija. Ustavna obtožba sicer nima dovolj politične podpore in se bo končala že v državnem zboru. Bo pa to priložnost za politične stranke, da v predvolilnem obdobju – ki se je očitno že začelo – predstavijo stališča do migrantov in beguncev, kar pa je za volivce še posebej občutljiva tema.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Arbitražno sodišče je pred natančno pol leta, 29. junija, objavilo razsodbo, s katero je določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško. V skladu z arbitražnim sporazumom naj bi državi v šestih mesecih po sprejetju razsodbe storili vse potrebno za njeno izvršitev. Ta rok se izteka danes. Slovenija je opravila svoj del nalog, ni pa opravljen tisti del, ki ga morata državi narediti skupaj, in sicer, kot je znano, zaradi hrvaškega zavračanja arbitraže.
Politično dogajanje v letu 2017 je še kako krojila bližina parlamentarnih volitev. V koaliciji je postalo običajno, da koalicijske stranke na zunaj nastopajo skupaj, sicer pa ravnajo vsaka po svoje. Nič kaj drugače ni bilo na strani opozicije. V luči bližajočih se parlamentarnih volitev je potekala tudi tekma za predsednika republike, ki jo je dobil Borut Pahor. In še: arbitražno sodišče je določilo slovensko-hrvaško mejo, a s tem so se težave šele dobro začele. Več v Studiu ob 17-ih z Natašo Mulec.
Kako se bodo po volitvah nadaljevala prizadevanja za neodvisnost Katalonije? Razmere so neobičajne, saj so regiji začasno odvzeli avtonomijo. Nenavadna je bila tudi kampanja, z nekaterimi vodilnimi politiki bodisi v priporu bodisi v izgnanstvu. Več v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Špelo Novak.
Leto, ko je arbitražno sodišče potegnilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, ko se je Združeno kraljestvo tudi uradno začelo poslavljati od Evropske unije, od Unije, ki jo je v supervolilnem letu preplavil val populizma. Mučno osamosvajanje Katalonije, nemirni Bližnji vzhod, poteze 45-ega ameriškega predsednika – vse to s kritično distanco zunanjepolitičnih novinarjev, ki bodo razgrnili svet v letu 2017. V Studiu ob 17-ih. Z vami bo Luka Robida.
Predsednik vlade Miro Cerar bo dan po obisku v Zagrebu gost Studia ob 17h. Iz prve roke boste izvedeli, kako uspešno je bilo srečanje obeh premierov tik pred iztekom roka za uresničitev arbitražne razsodbe in kaj se bo z njo zgodilo na morski meji. Pa še: kako vlada odgovarja na stavkovni val, ki ga sindikati napovedujejo za začetek prihodnjega leta? Bodo meseci pred volitvami v znamenju kadrovskih menjav? Je koalicija še sposobna odločati? Kako bo predsednik stranke, ki je nastala dva meseca pred volitvami, tekmoval s političnimi novinci – tekmeci za njegov položaj? Sredin pogovor s predsednikom vlade bo vodila Tanja Starič.
V letu 2017 nas je razveselila prepričljiva, skoraj 5-odstotna gospodarska rast. Izboljšana gospodarska klima je prinesla protislovje na trgu dela: na eni strani precejšnje zmanjšanje števila brezposelnih, na drugi pomanjkanje ustrezne delovne sile. Dočakali smo kar nekaj tujih naložb, med drugimi Magno in Jaskawo. Presenetil nas je utapljajoči se lastnik Mercatorja, vse leto pa smo se ukvarjali z dvema velikima projektoma: drugim tirom in prodajo NLB. O vsem tem in še čem z gosti v pregledu gospodarstva z voditeljico Urško Jereb Brankovič.
Neveljaven email naslov