Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vojna v naši soseščini je na prve minute in strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, Bližnjem Vzhodu, na Balkanu, pa tudi o podpori s strani novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, berlinska dopisnica Polona Fijavž in dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
Kako se na vojnih in kriznih območjih prebiti do verodostojnih informacij in kje je meja, ko je tveganje preveliko?
Vojna v naši soseščini je v prve minute in na strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, na Bližnjem vzhodu, Balkanu, pa tudi o podpori novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki:
– bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl,
– dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik,
– berlinska dopisnica Polona Fijavž,
– dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
4605 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vojna v naši soseščini je na prve minute in strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, Bližnjem Vzhodu, na Balkanu, pa tudi o podpori s strani novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, berlinska dopisnica Polona Fijavž in dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
Kako se na vojnih in kriznih območjih prebiti do verodostojnih informacij in kje je meja, ko je tveganje preveliko?
Vojna v naši soseščini je v prve minute in na strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, na Bližnjem vzhodu, Balkanu, pa tudi o podpori novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki:
– bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl,
– dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik,
– berlinska dopisnica Polona Fijavž,
– dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
Mnogi so napovedovali, da se v vojni v Ukrajini ne bo mogoče izogniti, vendar tega, kar se je zgodilo, nismo pričakovali. Življenje, kot smo ga v Evropi poznali pred vojno, se kot zdaj kaže ne bo več vrnilo. Naše želje so tako usmerjene predvsem v iskanje miru. Morda pa ta vendarle ni tako daleč, morda ga bomo dočakali že v novem letu 2023. Še dolgo pa bo mir ostal na vrhu naših vrednot. O tem, kako smo doživljali minulo leto, bomo govorili v reprizi oddaje Svet v letu 2022. Pripravil jo je Marjan Vešligaj.
Med dogodki na področju kulture, ki so v lanskem letu vzbudili največ pozornosti, je bilo slovo Borisa Pahorja v 109. letu starosti. Mož, ki ni nikoli obupal, čeprav je doživel grozote vseh treh totalitarnih režimov, nanje je vseskozi opozarjal mednarodno skupnost. Poslovil se je tudi Kajetan Gantar, ki je skupaj z zborovodjem Mirkom Cudermanom prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo v letu 2022. Dobili smo novo ministrico za kulturo Asto Vrečko in razkrivali afere: s ponaredki v narodnem muzeju, z zlorabami v Fotopubu. Spomnili bomo na Nobelovo nagrajenko - francosko pisateljico Annie Ernaux in pregledali, kateri filmi, razstave, predstave in knjige leta so vredni pozornosti. Repriza praznične oddaje o kulturi v letu 2022 z Aleksandrom Čobcem.
Iztekajoče se leto je še eno tistih, ki se nam bo močno vtisnilo v športni spomin. Na začetku smo uživali v olimpijskih igrah v Pekingu, na koncu v svetovnem nogometnem prvenstvu, vmes pa vnovič kopica izjemnih slovenskih dosežkov. Ključne poudarke sta v skoraj uro trajajočo oddajo Studio ob 17.00 strnila Marko Pangerc in Uroš Volk.
V super-volilnem letu 2022 smo se naposlušali obljub, dobili novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove županje in župane ter odšli na trojni referendum. V vmesnem času smo opazovali razkrajanje zdravstva, vladajoči pa so hkrati iskali ukrepe za obvladovanje visokih cen energentov, hrane in storitev. Manjkalo ni niti solidarnosti. Ko je gorel Kras, je Slovenija držala skupaj. Podrobneje se bomo čez dogajanje v Sloveniji v letu 2022 sprehodili v Studiu ob 17.00 z Natašo Mulec.
Za gospodarstvo je bilo iztekajoče se leto zelo zahtevno. Še preden se je končal primež pandemije covida, so ga zadele posledice vojne v Ukrajini, neizprosna draginja, pomanjkanje surovin in kadrov. Visoka inflacija je vodila v pritiske na plače, po več kot desetletju pa tudi v zvišanje obrestnih mer. Obe vladi, Janševa in Golobova, sta sprejemali ukrepe za pomoč podjetjem, a so se nekatera kljub temu znašla v težavah. O ključnih smernicah in prelomnih gospodarskih dogodkih v letu 2022 ter zaskrbljenosti polnih pričakovanjih za naprej v Studiu ob 17.00 s Simeono Rogelj.
Mnogi so napovedovali, da se v vojni v Ukrajini ne bo mogoče spremeniti, vendar tega, kar se je zgodilo, nismo pričakovali. Življenje, kot smo ga v Evropi poznali pred vojno, se kot zdaj kaže ne bo več vrnilo. Naše želje so tako usmerjene predvsem v iskanje miru. Morda pa ta vendarle ni tako daleč, morda ga bomo dočakali že v novem letu 2023. Še dolgo pa bo mir ostal na vrhu naših vrednot. O tem, kako smo doživljali leto, ki se izteka, bomo govorili v oddaji Svet v letu 2022. Z vami bo Marjan Vešligaj.
Med dogodki na področju kulture, ki so v iztekajočem se letu vzbudili največ pozornosti, je bilo slovo Borisa Pahorja v 109. letu starosti. Mož, ki ni nikoli obupal, čeprav je doživel grozote vseh treh totalitarnih režimov, nanje je vseskozi opozarjal mednarodno skupnost. Poslovil se je tudi Kajetan Gantar, ki je skupaj z zborovodjem Mirkom Cudermanom prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo v letu 2022. Dobili smo novo ministrico za kulturo Asto Vrečko in razkrivali afere: s ponaredki v narodnem muzeju, z zlorabami v Fotopubu. Spomnili bomo na Nobelovo nagrajenko - francosko pisateljico Annie Ernaux in pregledali, kateri filmi, razstave, predstave in knjige leta, so vredni pozornosti. O kulturi v letu 2022 Aleksander Čobec.
Po desetletju Boruta Pahorja v predsedniško palačo prihaja prva predsednica države Nataša Pirc Musar. Lahko postane mati naroda, si to sploh želimo in potrebujemo, se sprašujemo? Komentiramo skrajno napete razmere v zdravstvu, kjer se je kot najšibkejši člen pokazalo primarno zdravstvo, rešitev pa še ni na vidiku. Za energetsko draginjo v gospodarstvu so rešitve ponudili na evropski ravni, a so po mnenju nekaterih zgolj navidezne. V oddaji pa tudi o brezizhodnem položaju v Ukrajini po desetih mesecih vojne, položaju sodstva in navdihujočih dosežkih nagrajenih slovenskih znanstvenikov.
Zdajšnji sistem trgovanja z električno energijo in zemeljskim plinom ne deluje za nikogar, razen za špekulantske trgovce. Evropska unija članicam dovoljuje začasne krizne ukrepe v podporo gospodinjstvom in gospodarstvu za omilitev energetske draginje. Slovenska vlada in državni zbor sta uvedla evropske ukrepe tudi v naš sistem. Kljub temu pa podjetja, ki se jim izteka čas za zakupe, v zadnjih dneh niso bila deležna sprejemljivih cen energentov. Dobavitelji so jim ponujali sklepanje pogodb z visokimi cenami. Se stiska rešuje na evropski ravni z uvedbo kapice na plin? Kakšne pomoči so zdaj na voljo podjetjem? Kako so oblikovane ponudbe energetskih dobaviteljev in zakaj v gospodarstvu svarijo, da ob trenutnih stroških ne bodo zdržali dolgo časa? O tem voditeljica Maja Derčar s sogovorniki.Gosti:Bojan Kumer, minister za infrastrukturo;Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo;Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije;Vito Panič, vodja službe za prodajo ključnim kupcem v GEN-I.
Borut Pahor se po desetih letih in dveh mandatih poslavlja od položaja predsednika republike. Kako je sam doživljal to desetletje, kako ocenjuje svojo vlogo in kako odgovarja kritikom? Kje so Slovenija, Evropa in svet konec leta 2022, kakšni izzivi jih čakajo in kaj bo Borut Pahor počel po 23. decembru? O vsem tem v zadnjem velikem intervjuju še aktualnega predsednika republike v Studiu ob 17.00 na Prvem programu.
Hrvaška bo z novim letom vstopila v schengensko območje. To med drugim pomeni, da ne bo več rednega preverjanja dokumentov na mejnih prehodih s to našo sosedo. V območju schengna namreč ni sistematičnega nadzora na notranjih mejah, uvede se lahko le izjemoma. A nekateri izzivi ostajajo, med njimi migracije, zato je določen nadzor vendarle predviden. Kaj prebivalci ob meji pričakujejo od vstopa Hrvaške v schengensko območje? Kako bo to olajšalo vsakdanjik za delavce, ki se vozijo na delo čez mejo? Kakšne koristi si obeta turistično gospodarstvo? Kaj bo z objekti na mejnih prehodih, kam bodo šli mejni policisti in ali je upravičena bojazen pred večjim številom nezakonitih prehodov meje? O vsem tem voditelj Marko Škrlj in gostje:dr. Vladimir Prebilič, obramboslovec in župan občine Kočevje;Tomaž Pavček, vodja Oddelka za upravljanje meja na Generalni policijski upravi, Upravi uniformirane policije; Blaž Cvar, predsednik Obrtno – podjetniške zbornice. Reportaži s krajev ob slovensko-hrvaški meji sta pripravila Suzana Vahtarić in Jože Žura.
Pri nas je skoraj 100 tisoč zavarovancev, če ne štejemo tujcev, že zdaj brez izbranega družinskega zdravnika, in vsak dan se jim pridruži še 60 novih z enako usodo. Da so razmere krizne, priznavajo tudi na ministrstvu za zdravje, kjer pa sicer boljše čase obljubljajo šele za leto 2024. Če želimo zdravnike zadržati v javnem zdravstvu, je treba nujno izboljšati pogoje dela in vodenje javnih zavodov, zmanjšati administrativne obremenitve ter omogočiti fleksibilni delovnik in nagrajevanje, pravijo v zdravstvu. Kje je vir problemov, katere so nujne in katere dolgoročne rešitve, kdo mora ukrepati? O vsem tem voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki. Gostje: Antonija Poplas Susič, direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana; Mojca Mahkota, Zastopnica pacientovih pravic; dr. Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor; Rok Ravnikar, družinski zdravnik iz Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik in predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije.
Komu je spodrsnilo na domačem političnem parketu ob prvi zamenjavi v vladi Roberta Goloba? Kako se je premier vrtel na evropskem parketu, tako pred poslanci kot med voditelji? So njihova nesoglasja glede načinov za brzdanje cen energije in korupcijska afera v evropskem parlamentu del iste hibridne vojne proti Zahodu ali je oboje predvsem odraz pohlepa? Je pravi odgovor – po mnenju novega direktorja finančne uprave - lahko tudi finančna policija?
Ruska agresija na Ukrajino zaznamuje tudi življenje in politiko Evropske unije. Eno najbolj izpostavljenih področij je energetika. Voditelji članic Unije na zasedanju v Bruslju pretresajo različne načrte, kako kljubovati energetski draginji in hkrati obvarovati evropsko gospodarstvo. Se bodo – tudi zaradi ukrajinske krize - uresničile napovedi o podelitvi statusa kandidatke Bosni in Hercegovini? K temu je v torkovem govoru v Evropskem parlamentu pozval tudi predsednik vlade Robert Golob. O teh in drugih vprašanjih, ki zaznamujejo aktualno politično dogajanje v evropski povezavi, voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki.Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji;Marko Štucin, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve;dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnega prava z ljubljanske Fakultete za družbene vede;dr. Jan Grobovšek, profesor ekonomije z Univerze v Edinburghu.
Ali v Sloveniji zagotavljamo dovolj nastanitvenih kapacitet za ljudi z intelektualno oviranostjo, ki bi želeli bivati zunaj institucij s podporo v domačem okolju? Kakšno podporo mora pri tem zagotavljati država? Kakšno naj bo preoblikovanje varstveno delovnih centrov in centrov za usposabljanje, delo in varstvo, da bodo po meri uporabnika? Ali deinstitucionalizacija na tem področju poteka prepočasi? Zakaj predalčkamo invalide glede njihovih pravic po različnih zakonih, namesto da bi bile v ospredju njihove individualne potrebe? O vsem tem voditeljica Petra Medved s politiki, uradniki, raziskovalci in uporabniki. Gostje: Andrejka Znoj, direktorica direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Mateja Jenko Paš, podsekretarka iz strokovne službe direktorata za starejše in deinstitucionalizacijo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;Barbara Kobal Tomc z Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo;dr. Špela Režun, vodja sekcije direktorjev Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije in direktorica VDC Zasavje; Iztok Suhadolnik, direktor Zveze Sonček, Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije.
Zahtevne priprave FIS svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, ki se bo februarja začelo v Planici, so povezane tudi z novimi prometnimi ureditvami in z urejanjem začasnih parkirišč. Ta najbolj skrbijo domačine, saj so nova parkirišča v Ratečah načrtovali na kmetijskem zemljišču prve kategorije. Inšpektorat za kmetijstvo je posege ustavil. Okoljevarstvena organizacija in domačini prepoznavajo pomen pomembne športne prireditve, gradnji parkirišč pa nasprotujejo. Opozarjajo, da mora biti organizacija povezana tudi s skrbjo za okolje in dolgoročno ohranitev narave, saj so nekatera območja načrtovanih parkirišč tudi v vplivnem območju Zelencev. Podrobneje o pripravah na nordijsko svetovno prvenstvo voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki.Gostje: Domen Neffat, pravni zastopnik Zavoda SLOSKI;Primož Marolt, direktor Inšpekcije za kmetijstvo;Sonja Rozman, vodja območne enote Zavoda RS za varstvo narave;Polona Petrovič Erlah, predsednica Društva za naravo – Jalovec.
Slovenski šport bo dobil tretjega predsednika Olimpijskega komiteja v zgodovini države. Po šestih mandatih pokojnega dr. Janeza Kocijančiča in dveh Bogdana Gabrovca se za najuglednejši športni položaj potegujejo trije kandidati. Janez Sodržnik in Tomaž Barada sta bila v zadnjem mandatu podpredsednika OKS, Franjo Bobinac pa je vodil rokometno zvezo. Volilna skupščina bo v petek v Ljubljani. Vsi trije kandidati so svoje poglede na razmere v slovenskem športu in vizijo za njegovo prihodnost pred tem razgrnili v Studiu ob 17.00 z Urošem Volkom.
Namesto prazničnega veselega decembra smo po koncu zahtevnega supervolilnega leta dobili še frontalni spopad premiera s policijsko ministrico in napoved njenega odstopa. Kdo ima prav in kaj obračun pomeni za policijo, ugled vlade in politično stabilnost? Komentiramo tudi (ne)upravičenost odločitve zdravniškega sindikata Fides za stavko v januarju, razloge za nezadovoljstvo gospodarstva z ukrepi za blažitev energetske draginje in dokončno potrditev vstopa Hrvaške v schengen z odpravo mejnega nadzora z novim letom. Kritični pregled tedna ta petek z Darjo Groznik.
Ob četrtkovem dokončnem odločanju o širitvi schengenskega območja na Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo nekatere članice Unije izražajo dvome glede ustreznega varovanja zunanje meje Unije in strah pred porastom števila migrantov. Ob tem na nekaterih notranjih mejah še naprej velja mejni nadzor – med drugim tudi na avstrijsko-slovenski meji. Možnost ohranitve nadzora na meji s Hrvaško omenja tudi Slovenija. V katerem primeru bi se odločila za to? Tudi o tem voditeljica Špela Novak z našimi dopisniki in gosti.Sogovorniki: Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve v kabinetu predsednika vlade;dr. Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani;dopisniki RTV Slovenija iz Zagreba, Beograda, Celovca in Bruslja: Tanja Borčič Bernard, Boštjan Anžin, Petra Kos Gnamuš in Igor Jurič.
Evropska unija se je v Strategiji ''od vil do vilic'' zavezala, da bo do leta 2030 za polovico zmanjšala porabo fitofarmacevtskih sredstev. Zakonodajni predlog, po katerem naj bi na zaščitenih območjih, kot je Natura 2000, povsem prepovedali njihovo uporabo, je v Sloveniji doživel silovit odpor. Kmetje so ga označili za okoljsko norost, saj takšna območja pokrivajo polovico slovenskega ozemlja. Tudi kmetijsko ministrstvo se je postavilo na stran tistih članic Unije, ki zahtevajo prožnost oziroma omilitev ostrih zahtev, češ da bo sicer ogrožena prehranska varnost. Kaj so Sloveniji prinesla dozdajšnja pogajanja? Kako bomo opuščali in s čim nadomeščali pesticide ter hkrati pridelali dovolj hrane? O tem voditeljica Jernejka Drolec z gosti. Gostje: dr. Jernej Drofenik, namestnik direktorja Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;Jernej Redek, konvencionalni kmet, strokovni tajnik Sindikata kmetov Slovenije;Zvone Černelič, ekološki in biodinamični kmet, predsednik Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Posavje;Primož Žigon, koordinator za integrirano varstvo rastlin na Kmetijskem inštitutu Slovenije; dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov