Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vojna v naši soseščini je na prve minute in strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, Bližnjem Vzhodu, na Balkanu, pa tudi o podpori s strani novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, berlinska dopisnica Polona Fijavž in dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
Kako se na vojnih in kriznih območjih prebiti do verodostojnih informacij in kje je meja, ko je tveganje preveliko?
Vojna v naši soseščini je v prve minute in na strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, na Bližnjem vzhodu, Balkanu, pa tudi o podpori novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki:
– bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl,
– dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik,
– berlinska dopisnica Polona Fijavž,
– dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
4536 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vojna v naši soseščini je na prve minute in strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, Bližnjem Vzhodu, na Balkanu, pa tudi o podpori s strani novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, berlinska dopisnica Polona Fijavž in dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
Kako se na vojnih in kriznih območjih prebiti do verodostojnih informacij in kje je meja, ko je tveganje preveliko?
Vojna v naši soseščini je v prve minute in na strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, na Bližnjem vzhodu, Balkanu, pa tudi o podpori novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki:
– bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl,
– dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik,
– berlinska dopisnica Polona Fijavž,
– dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
Kaj prinaša nova medijska zakonodaja? Ministrstvo za kulturo bo pojasnilo pripravljene spremembe zakonov o medijih, o RTV Slovenija in o Slovenski tiskovni agenciji. Javna razprava se po manj kot tednu dni izteka jutri. Kakšne so pripombe, kakšne finančne posledice in nenazadnje kakšen bo vpliv na slovensko medijsko krajino? O vsem tem z gosti v današnjem Studiu ob 17h. Oddajo vodi Aleš Kocjan.
Natanko 100 let po požigu Narodnega doma se danes v Trstu srečujeta predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella, stavba Narodnega doma pa se, vsaj na papirju, vrača v slovenske roke. Veliko prahu je dvignila odločitev predsednikov, da se ob tem poklonita pri dveh bazoviških spomenikih; pri spominskem znamenju ustreljenim protifašistom in pri bazoviški fojbi. Kaj pomeni današnje dogajanje na Tržaškem za slovensko-italijanske odnose? Bosta obe strani zaprli boleče zgodovinsko poglavje in se skupaj zazrli v prihodnost? O tem v živo iz Trsta ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila, predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj ter zgodovinar in nekdanji ravnatelj Narodne in študijske knjižnice v Trstu Milan Pahor. Pogovor vodi Blaž Ermenc.
Med največjimi žrtvami krize zaradi novega korona virusa je zagotovo zračni promet in z njim povezane panoge. Že zdaj je jasno, da številni prevozniki ene največjih kriz ne bodo preživeli, negotov položaj rešujejo z ostrimi rezi in množičnimi odpuščanji. Tudi v Fraportu bo prihodnji teden odpoved dobilo več kot 80 zaposlenih. Kako koronavirus spreminja letalski promet, kakšna bo usoda letalstva in nenazadnje, kaj bo z letalsko povezanostjo Slovenije z gosti v današnjem Studiu ob 17h. Oddajo vodi Simeona Rogelj.
Sredi marca se je z ustavitvijo številnih dejavnosti začelo za mala in srednje velika podjetja nesluteno, negotovo in v marsičem povsem drugačno obdobje. Uspešni podjetniki pravijo, da je čez noč postalo najbolj pomembno, kaj si ustvaril v preteklosti, koliko ti ljudje zaupajo in kakšne odnose si zgradil v podjetju, pa tudi, ali imaš denarno rezervo in kako vlada ravna za pomoč gospodarstvu. V Studiu poslušajte izkušnje in razmišljanja podjetnikov, ki so razvili odpornost na krizo. Gostje bodo Marko Lotrič, Dušan Omerčević in Marko Lukić. Z vami bo Maja Derčar.
Poletje je obdobje, ko je ponudbe študentskega dela največ. A letos so se razmere na trgu dela zelo spremenile. Podjetja so čez noč ostala brez naročil in številni so izgubili delo. Preverjamo vpliv krize na študentsko delo in predstavljamo posledice tega. So se urne postavke študentov v obdobju krize znižale? Kateri delodajalci povprašujejo po študentih? In kaj prinaša jesen? V Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Urško Valjavec.
Se bodo prvega septembra vrnili v šolo vsi osnovnošolci in dijaki? Ali bodo uvedene kombinacije pouka v razredu in po spletu ali je spet pričakovati popolno zaprtje šol? Pristojni na to vprašanje odgovarjajo: vse bo odvisno od epidemioloških razmer v državi. V tokratnem Studiu ob 17-ih na Prvem bodo o pripravah na novo šolsko leto govorili predstavniki ministrstva za izobraževanje, zavoda za šolstvo in ravnateljev - z voditeljico Natašo Lang.
V zelo skrb vzbujajočih razmerah zaradi povečevanja števila okužb s koronavirusom tako znotraj države kot v soseščini so na Hrvaškem potekale parlamentarne volitve. V tradicionalno največji spopad med desnosredinsko HDZ premierja Andreja Plenkovića in levosredinsko SDP so se tudi tokrat nekoliko bolj vmešale še nekatere stranke, denimo desničarsko gibanje, zbrano okrog pevca Miroslava Škore, in levo-zelena koalicija. V kampanji pa so bile spet poudarjene ideološke teme, denimo pravica do splava. O izidih volitev na Hrvaškem, prihodnosti države in slovensko-hrvaških odnosih Špela Novak z gosti.
Ob vnovičnem povečevanju števila okužb s koronavirusom pri nas in v sosednjih državah je vlada v okviru četrtega protikoronskega zakona predlagala tudi pravno podlago za uvedbo mobilne aplikacije za spremljanje stikov z okuženimi in nadzora karantene. Kdo bo razvil aplikacijo, katere podatke bo zbirala, koliko časa, kje se bodo hranili, kdo vse bo do njih dostopal, za koga bo prostovoljna in za koga obvezna in koliko ljudi si jo mora namestiti, da bo učinkovita? Ali bo slovenska aplikacija sledila samo okužbam ali tudi ljudem? Kakšne so izkušnje v Italiji in Nemčiji? Odgovore išče voditeljica Urška Henigman z dopisnikoma Igorjem Juričem in Jankom Petrovcem ter gosti v studiu. To so Tina Bregant, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri informacijski pooblaščenki, Filip Dobranić, Inštitut Danes je nov dan in Mako Grobelnik, glasnik digitalnih tehnologij in raziskovalec.
V Rusiji se je končalo glasovanje o ustavnih spremembah, včeraj je glasoval tudi predsednik države Vladimir Putin. Referendum bi moral biti že 22. aprila, vendar so ga zaradi pandemije koronavirusa preložili na 25. junij, ko se je glasovanje tudi začelo. Reforme naj bi med drugim okrepile zakonodajno vejo oblasti, predvsem pa bodo aktualnemu predsedniku Putinu omogočile bivanje v Kremlju do leta 2036. O političnih razlogih in posledicah takšnega avtokratskega manevra razmišljajo voditelj Miha Lampreht in gostje v studiu: - Bojko Bučar, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, - Anton Rupik, pubicist in nekdanji diplomat, - Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.
Hitro sprejet odstop notranjega ministra, ki je sledil odstopu šefa policije in pridržanju gospodarskega ministra, je presenetil politiko in javnost. Kaj je v ozadju odstopov in kaj pomenijo za nadaljnje delo koalicije in vlade? Kaj je iskala in kaj našla policija v včerajšnjih preiskavah, povezanih z nakupi zaščitne opreme in kakšna bo usoda gospodarskega ministra? Kako se na očitke odzivajo v policiji in pravosodju? Odgovore išče voditelj Tomaž Celestina s kolegi in gosti v studiu.
Natanko pol leta nas loči od dne, ko bo Združeno kraljestvo dejansko odrezano od članstva v Evropski uniji. Kakšni bodo prihodnji odnosi med Britanci in Unijo? To vprašanje še vedno ostaja odprto, odgovore nanj pa v teh dneh skušajo oblikovati pogajalci, ki so sklenili, da bodo odslej za mizo sedli v živo in pogosteje. Kako se uradni London o prihodnjih odnosi pogovarja z Brusljem in hkrati z ostalim svetom, je tema tokratne oddaje. Luka Robida gosti dr. Petra Verovška z oddelka za mednarodne odnose Univerze v Sheffieldu; ekonomista dr. Jana Grobovška, ki predava na Univerzi v Edinburghu in Jureta Vršnaka, namestnika generale direktorice za evropske zadeve na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Slovenija je že skoraj tri desetletja samostojna država. Vendar to ne spreminja dejstva, da živimo ob robu nestabilnega območja in da smo tudi sami odgovorni za ohranjanje miru na jugovzhodu Evrope. Zato so za nas še kako dragocene pobude, kot je Brdo–Brioni, s katerimi lažje odpiramo vrata evropskim povezavam in ob tem lažje uveljavljamo svoje pobude in rešitve. Ne glede na preložitev tokratnega predsedniškega srečanja je pomembno ohranjanje stikov z državami tega območja in zavez, danih na njihovi evropski poti. O tem Marjan Vešligaj in gostje v studiu: - dr. Smiljana Knez, svetovalka predsednika republike za zunanje zadeve, - Roman Kirn, diplomat, - prof. dr. Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede
Počitnice so tukaj, koronavirus pa tudi. Kako se na počitnicah zavarovati pred okužbo, kam je najbolje in kam najmanj priporočljivo oditi na oddih? Virus bo namreč, kljub umirjanju epidemije, krojil letošnje poletne počitnice, ki bodo malo drugačne kot smo jih bili vajeni. POvzemamo opozorila stroke, nasvete zunanjega ministrstva, predstavljamo tudi, kako bodo počitnikovali otroci na organiziranih letovanjih. Marsikdo bo letos dopustoval v Sloveniji, zato razkrivamo tudi nekaj skritih, še neznanih kotičkov naše države. Z voditeljico Katjo Arhar in sogovorniki.
Ali Slovenja resnično postaja zverinjak? Raj za medvede in volkove? Pred dnevi je Agencija Republike Slovenije za okolje izdala dovoljenje za odstrel 115 medvedov, to pa je za seboj spet potegnilo različne odzive. Kmetje so zadovoljni, naravovarstveniki so na nogah. Ob tem se poraja vprašanje, kako najti ravnovesje, ki bo zadovoljilo vse. Iščejo ga tudi voditeljica Sabrina Mulec in gosti v studiu: - Katja Buda, v.d. direktorice za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor, - Klemen Jerina, profesor na Biotehniški fakulteti in član skupine strokovnjakov, ki je pripravila strokovna izhodišča za upravljanje rjavega medveda v Sloveniji, - Barbara Štimec, predstavnica kmetovalcev, ki delujejo na osrednjem območju velikih zveri, - Nevenka Lukič Rojšek, članica naravovarstvenih društev Anima in Alpe Adria Green, - Miha Skerl iz Zavoda za lovstvo in naravovarstvo iz Loškega potoka.
Promet pri nas prispeva tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov, v netrgovalnem sektorju pa kar polovico. Tovorni promet se vztrajno povečuje, zaradi nesorazmerno nizkega vlaganja v železnice v preteklosti pa ga ne moremo prestaviti s cest na tire. A tudi stopnja motorizacije prebivalstva je pri nas visoka. Sta že pregovorna tranzitna umeščenost Slovenije in razpršena poselitev res nepremagljivi težavi? Kaj pa, če bi vsaj en dan v tednu – delali od doma? O ukrepih trajnostne prometne politike Erna Strniša z gosti: - Milena Černilogar Radež, vodja sektorja za trajnostno mobilnost in prometno politiko, Ministrstvo za infrastrukturo, - Gregor Pretnar iz projektantskega podjetja PNZ, - Matej Ogrin, geograf, Filozofska fakulteta.
Letošnja planinska sezona bo zaradi razmer po koronakrizi drugačna. Deljeno koriščenje bonov v planinskih kočah, pričakovano manjši obisk tujcev, spoštovanje priporočil in varnostne razdalje ter spletne rezervacije bodo vplivale na planinski vsakdan. Kakšna so priporočila Planinske zveze Slovenije, kaj moramo vedeti planinci, in kaj čaka oskrbnike ? O tem Aljana Jocif in gostje: - Miro Eržen, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, - Matej Planko, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije, - Aleš Jenko, Planinsko društvo Ljubljana Matica.
Evropska unija čim prej potrebuje skupni odgovor na posledice pandemije novega koronavirusa. Voditelji Unije bodo na video-vrhu predstavili stališča do vzpostavitve sklada za okrevanje, vrednega 750 milijard evrov, in večletnega evropskega proračuna. Razhajanja med državami članicami so še velika. Jim bo uspel preboj do končnega dogovora? Več o tem s Sandro Krišelj in gosti:. - profesor Emil Erjavec, dekan Biotehniške fakultete; - profesor Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem, - profesor Marko Lovec s Fakultete za družbene vede.
Pokojninske blagajne, ki skrbi za več kot 623 tisoč upokojencev, že dolgo več ne napolnjujejo le prispevki zaposlenih in delodajalcev. Vsako leto mora vsaj milijardo primakniti državni proračun. Vladajoča koalicija je odločena jeseni v postopek vložiti zakon o demografskem skladu, nanj naj bi prenesli celotno državno premoženje. Donosi in kupnine iz sklada bi se namenjali za doplačilo za pokojnine. Ali mora država imeti takšen sklad, ki bi koncentrirano upravljal vse kapitalske naložbe države? Bo morda preveč podvržen političnim manipulacijam? Je smiseln z ekonomskega in upravljavskega vidika? O tem voditeljica Maja Derčar in gostje Studia ob 17ih. - Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov, - Dušan Mramor, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, nekdanji finančni minister, - Gorazd Podbevšek, pravnik, svetovalec, pisec zakona o SDH.
Slovenija je končno dobila najuglednejši vodnik visoke gastronomije in z njim zvezdice, ki so jih številni kuharski mojstri težko pričakovali. Kaj jim bodo prinesle, se bo njihovo delo spremenilo, da jih bodo tudi obdržali? S čim so prepričali stroge ocenjevalce in kaj uvrstitev neke restavracije v Michelinov vodnik pomeni za njen kraj, mesto, državo? Kakšne so izkušnje »chefov« v tujini, ki Michelinove zvezdice že imajo? Mnenja in razlage poznavalcev ter pričakovanja, izkušnje in načrte kuharskih mojstrov bomo združili v sredinem Studiu ob 17h, ki ga bo vodila Andreja Čokl. Gostje: - Ana Roš, kuharska mojstrica iz Hiše Franko, - Jure Tomič, kuharski mojster iz Ošterije Debeluh, - Kaja Sajovic, novinarka MMC RTV Slovenija, odlična poznavalka visoke kulinarike. Posneti pogovori in prispevki: - Joško Sirk iz La Subide, slovenski zamejec, ki ima Michelinovo zvezdico že 12 let, - Gwendal Poullennec, globalni direktor Michelinovih vodnikov, - Maja Pak, direktorica STO, - Hrvoje Petrić, Hrvaška (Tanja Borčič Bernard), - Michelinove »afere« (Igor Jurič).
Le še nekaj dni je do poleta prvih slovenskih satelitov Nemo HD in Trisat v orbito. Kaj pravzaprav pomenita za Slovenijo? Kakšne prednosti nam prinašata? Število satelitov v Zemljini krožnici se hitro povečuje, naša odvisnost od njih prav tako. Kako pomembno je, da smo neposredno navzoči na tekmovalnem in zahtevnem področju vesoljskih tehnologij in kako se to področje spreminja z novo vesoljsko tekmo, preverja Nina Slaček z gosti. Gosti: - dr. Tomaž Rodič, satelit NemoHD - dr. Iztok Kramberger, satelit Trisat - dr. Tomaž Rotovnik, direktor podjetja Skylabs - Aljoša Masten, Multimedijski portal RTV Slovenija (MMC).
Neveljaven email naslov