Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vojna v naši soseščini je na prve minute in strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, Bližnjem Vzhodu, na Balkanu, pa tudi o podpori s strani novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, berlinska dopisnica Polona Fijavž in dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
Kako se na vojnih in kriznih območjih prebiti do verodostojnih informacij in kje je meja, ko je tveganje preveliko?
Vojna v naši soseščini je v prve minute in na strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, na Bližnjem vzhodu, Balkanu, pa tudi o podpori novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki:
– bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl,
– dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik,
– berlinska dopisnica Polona Fijavž,
– dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vojna v naši soseščini je na prve minute in strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, Bližnjem Vzhodu, na Balkanu, pa tudi o podpori s strani novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, berlinska dopisnica Polona Fijavž in dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
Kako se na vojnih in kriznih območjih prebiti do verodostojnih informacij in kje je meja, ko je tveganje preveliko?
Vojna v naši soseščini je v prve minute in na strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, na Bližnjem vzhodu, Balkanu, pa tudi o podpori novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki:
– bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl,
– dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik,
– berlinska dopisnica Polona Fijavž,
– dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
V današnji oddaji analiziramo rezultat včerajšnjih volitev za predsednika republike. Je presenečenje, da predsednika nismo izvolili že v prvem krogu, in se lahko tudi v drugem krogu presenečenje ponovi? Kakšno sporočilo je nizka volilna udeležba politiki ? Je to znak apatije, morda upora, slabe izbire? S čim pridobiti volilce v drugem krogu ? Kako in v čem predsedniške volitve lahko napovedujejo državno zborske volitve prihodnje leto? Več v studiu ob 17ih.
Kaj ste vedno želeli vedeti o predsedniških kandidatih, pa niste imeli koga vprašati? Pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami objavljamo osebne portrete vseh devetih predsedniških kandidatov – v današnjem Studiu ob 17ih.
Na našem radiu se je še zadnjič pred nedeljskimi volitvami soočilo vseh 9 kandidatk in kandidatov za predsednika republike. Kako poznajo vsakdanje življenje običajnih ljudi? Kako gledajo na vse manjši ugled institucij države? Pa na denimo vse bolj ograjeno Slovenijo? Predsedniški kandidati v soočenju danes na Prvem programu. Voditelja sta bila Nika Benedik in Tomaž Celestina.
Po spodbudnih gospodarskih rezultatih se je velikopotezno prebudil tudi nepremičninski trg. Povečali so se apetiti po nakupih, ponudba stanovanj pa ostaja omejena. Cene se povečujejo. Smo priče novemu nepremičninskemu balonu? Sočasno republiški stanovanjski sklad za prihodnja tri leta napoveduje 2 tisoč novih stanovanj in okrepitev najemniških razmerij. Bo najem kdaj dobil domovinsko pravico? Prisluhnite Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.
V tokratnem Studiu ob 17-ih bomo govorili o prihodu avtomobilskega giganta Magne v Hoče. Gre namreč za največjo t. i. greenfield naložbo v Sloveniji, prav danes pa predstavniki multinacionalke s predstavniki države podpisujejo pogodbi o strateški naložbi in finančni spodbudi. Kaj vse piše v teh pogodbah, kakšne gospodarske sinergije prinaša takšna tovarna v Sloveniji, kako bo z zaposlovanjem in navsezadnje vplivi na okolje, z gosti. Voditelj Aleks Horvat.
Kakšna bo sosednja Avstrija po volitvah, ki prinašajo premik v desno? Kdo bo sklepal koalicijske pogodbe, kaj bo novo vodstvo prineslo na področju migrantov in beguncev ali denimo socialnih pravic. Torej kaj čaka Avstrijce po včerajšnjih predčasnih parlamentarnih volitvah, kaj mednarodno skupnost in kaj koroške Slovence? Odgovori v Studiu ob 17-ih. Voditeljica Sandra Brankovič.
Kakšna je razlika med poceni in dragim sirom, papriko iz Nizozemske in tisto, vzgojeno v Sloveniji? Hrana postaja celo politično vprašanje – denimo pri izdelkih znanih trgovskih znamk, izdelanih za zahodno- ali vzhodnoevropski trg. Kako ozaveščeni smo kupci o kakovosti hrane? O svetovnih smernicah za razumnejšo rabo naravnih virov pri pridelavi hrane pred svetovnim dnevom hrane v Studiu ob 17-ih z voditeljico Jernejko Drolec.
Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.
Napetosti v Kataloniji se po nedavnem referendumu o neodvisnosti še stopnjujejo. Oblasti v Barceloni vztrajajo pri nameri o ustanovitvi samostojne republike Katalonije, v Madridu so odločeni to preprečiti, zlepa ali zgrda. Evropa pritrjuje stališčem Madrida, da gre za notranjo zadevo Španije in si zatiska oči pred nasiljem španske policije. Bo Kataloniji uspelo doseči njeno lastno državnost? Kako bi to vplivalo na prihodnost Španije in celotne Evrope? Več v Studiu ob 17-ih voditelj Blaž Ermenc.
Tokrat v Studiu ob 17ih o mednarodnem festivalu sodobnih umetnosti – Mestu žensk. Spraševali se bomo, kakšen prostor za javno debato se odpre, ko znanost vstopi na področje umetnosti, umetnost na področje aktivizma, vsebine umetniških projektov pa v medijski prostor. Voditeljica bo Saška Rakef.
Se je posojilojemalcem, ki so se zadolževali v švicarskih frankih, zgodila krivica ali ne? Bo zakon, ki naj bi popravil njihov položaj, smiseln ali bo povzročil le še več nejasnosti in tveganj? Kdo bo prevzel odgovornost? V zvezi s posojili, vezanimi na švicarski frank, se bodo danes v Studiu soočili ključni posamezniki, med drugimi pisec zakona in predsednica združenja bank. Oddajo bo vodila Urška Jereb Brankovič.
Te dni izginja 160 let star kostanjev drevored v celjskem mestnem parku. V Mariboru je padel drevored lip, podobna usoda čaka kostanjevega ob mestnem parku. Pred leti je grozila sečnja zdravim vrbam na Lentu, pa jo je preprečila civilna pobuda, podobno so v Celju rešili mestne platane. O sečnji stoletnih drevoredov, ki kot naravna dediščina sooblikujejo podobo in kakovost življenja, v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Simono Kopinšek.
Danes soočamo vseh 9 kandidatk in kandidatov za predsednika republike. Bi se ta hip odpravili na Hrvaško in s kakšnim sporočilom? Katero državo bi si izbrali za prvi državniški obisk? Koga bi pomilostili, če sploh? So že kdaj posegli po prepovedanem? Se zavedajo svojih pristojnosti ? Sodelujejo tudi poslušalke in poslušalci z vprašanji na družbenih omrežjih. Predsedniški kandidati v soočenju danes na Prvem programu. Voditelja Nataša Mulec in Tomaž Celestina.
Kako je z upravljanjem populacije velikih zveri pri nas? Kmetje trdijo, da je medvedov in volkov preveč, naravovarstveniki oporekajo. Zavod za gozdove bo danes objavil podatek o številu medvedov v naravi. Je populacija res prevelika ali je človek preveč posegel v njihovo bivalno okolje? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljico Sabrino Mulec.
Satoši Nakamoto je leta 2009 predstavil bitcoin, prvo kriptovaluto, ki je omogočala direkten prenos denarja med uporabniki – anonimno, decentralizirano in v hipu. Številni so v vlaganju v kriptovalute prepoznali priložnost za hiter zaslužek. Na kaj morajo biti pozorni uporabniki, kje so prednosti tehnologije veriženja podatkovnih blokov, kaj je ICO, kako poteka rudarjenje kriptovalut, kaj o decentraliziranih valutah pravijo banke in ali bomo čez nekaj let vsi uporabljali le še kriptovalute? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljico Urško Henigman.
Katalonija se je znašla na prelomnici. Oblasti v Barceloni vztrajajo pri nameri za vzpostavitev samostojne države, v Madridu so odločeni ta prizadevanja preprečiti, zlepa ali zgrda. Bo Kataloniji uspelo doseči njeno lastno državnost? Kako bi to vplivalo na prihodnost Španije in celotne Evrope? In kako bi se morale odzvati tiste evropske države, ki so pred četrt stoletja same iskale podporo za svojo državnost, tudi Slovenija? Več v Studiu ob 17-ih. Voditelj Blaž Ermenc.
Podnebne spremembe so grožnja kmetijstvu, ki zahteva prilagajanje. Kaj bodo sejali kmetje, če bodo temperature poleti dosegale 40 stopinj Celzija? Bodo del subvencij dobivali na posebne varčevalne račune za pokrivanje posledic naravnih nesreč? In kdaj bodo zavarovalnice ponudile sprejemljive premije za kmetijska zavarovanja? O tem, kako zmanjšati negotovost kmetijske pridelave, voditeljica Studia ob 17-ih Jernejka Drolec z gosti.
Energetska revščina prizadene predvsem upokojence, ljudi z nizkimi prihodki, ki so že sicer odvisni od socialnih pomoči. Gre za položaj, ko gospodinjstvo ne zmore pokrivati svojih potreb po energiji. Številni kar trpijo, drugi poiščejo pomoč pri dobrodelnih organizacijah. Kako se spopadati s tem problemom, kakšne rešitve ponuja država, v Studiu ob 17-ih. Slišali boste tudi zgodbe ljudi, ki so jih obiskali naši dopisniki.
Ali je res pomembno, da predsednik republike zna skuhati marmelado? Lahko doseže, da se koroška dečka vrne babici in dedku? Se lahko vmeša v konkretne zadeve in tako pomaga posameznim državljanom? Zakaj kandidati za predsedniško funkcijo obljubljajo vse to in še več? Kaj o predsedniški funkciji govori ustava in kaj zakon? Je bolj pomembno, da je predsednik republike všečen medijem, da je moralna avtoriteta? Ali je pomembneje, da pozna ustavo in se spozna na mednarodne odnose? Na ta vprašanja bomo iskali odgovore v Studiu ob 17-ih.
Iraški Kurdi so na referendumu odločali o neodvisnosti iraškega Kurdistana, in to kljub ostremu nasprotovanju oblasti v Bagdadu, sosednjih držav in tudi zahodnih držav, ki jih skrbi, da bi se tako vnovič povečale napetosti na Bližnjem vzhodu. Kaj bo sledilo? Bo to res začetek resnih pogovorov z iraško vlado, obstajajo možnosti, da bi Kurdi le dobili svojo državo, o kateri sanjajo že stoletja? Bi osamosvojitev iraškega Kurdistana destabilizirala regijo in povzročila razpad tudi drugih držav v regiji? Več v Studiu ob 17-ih. Voditelj bo Blaž Ermenc.
Neveljaven email naslov