Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ta teden smo vendarle dočakali prve vladne ukrepe za obvladovanje energetske draginje. Odzivi so mešani: pri enih zavedanje, pri drugih razočaranje, da čudežnih rešitev ni. Energetska kriza je tudi ena od osrednjih tem obiska premiera Roberta Goloba na sedežu Evropske unije. V Bruselj je šel predvsem poslušat, vnaprej je dal vedeti, da prihaja tudi brez podrobnih stališč glede vojne v Ukrajini. Pred odhodom je prejel dve pismi javnih osebnosti z nasprotnimi nasveti o tem, ali Ukrajini pomagati tudi z oborožitvijo. Zveza Nato je bila na ministrskem zasedanju glede tega jasna. Opozarjamo tudi na stiske šolarjev in dijakov ob koncu leta in raziskujemo družbene, gospodarske in promocijske razsežnosti Dirke po Sloveniji. Kritični pregled tedna z Natašo Mulec.
4612 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ta teden smo vendarle dočakali prve vladne ukrepe za obvladovanje energetske draginje. Odzivi so mešani: pri enih zavedanje, pri drugih razočaranje, da čudežnih rešitev ni. Energetska kriza je tudi ena od osrednjih tem obiska premiera Roberta Goloba na sedežu Evropske unije. V Bruselj je šel predvsem poslušat, vnaprej je dal vedeti, da prihaja tudi brez podrobnih stališč glede vojne v Ukrajini. Pred odhodom je prejel dve pismi javnih osebnosti z nasprotnimi nasveti o tem, ali Ukrajini pomagati tudi z oborožitvijo. Zveza Nato je bila na ministrskem zasedanju glede tega jasna. Opozarjamo tudi na stiske šolarjev in dijakov ob koncu leta in raziskujemo družbene, gospodarske in promocijske razsežnosti Dirke po Sloveniji. Kritični pregled tedna z Natašo Mulec.
Delavci iz Apač so nenadoma postali prvovrstna politična tema. Sindikat delavcev migrantov je namreč hotel dogovor z državo, ko gre za obdavčevanje delavcev, ki se vozijo na delo v tujino, pospešiti tudi z nizom vloženih referendumskih pobud. Tu pa je svojo potezo potegnil predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je – opremljen s številnimi pravnimi mnenji, da gre za zlorabo instituta referenduma – preprosto ustavil postopke in si za to prislužil predlog za takojšnjo razrešitev. Kako se je in se še bo na dogajanje odzivala politika, pa v tokratnem Studiu ob 17ih.
Akademska stroka je razdeljena. Pred vrati so spremembe zakona o visokem šolstvu, ki odpirajo možnosti, da bi slovenski študenti na vseh ravneh in smereh poslušali predavanja v angleškem jeziku. Zagovorniki zatrjujejo, da bo to povečalo kakovost visokega šolstva. Nasprotniki pa napovedujejo, da bodo šli na ustavno in evropsko sodišče, saj se utegne zgoditi, da bo večji del predavanj na slovenskih univerzah v angleščini. Kako daljnosežne so lahko spremembe, v Studiu ob 17-ih z voditeljem Aleksandrom Čobcem.
Prvomajske počitnice so mimo. Turistične agencije so kljub neugodnemu vremenu opazile večje povpraševanje po svojih storitvah kot v prejšnjih letih. Prvomajski prazniki so ponavadi dobra napoved pričakovanj za poletje, zato ga turistični delavci pričakujejo z optimizmom. A zaradi povečane ogroženosti bo marsikateri popotnik dvakrat premislil, kje želi počitnikovati. Kako sodobni turist izbira svoje destinacije? Bo raje odpotoval z letalom ali avtobusom? Bo iskal t. i. varne države? Katere so bolj obiskane? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17ih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Katere težave je povzročilo obilno sneženje, nenavadno za konec aprila, kakšne bodo posledice na sadnem drevju, kolikšno škodo so utrpeli vinogradniki? V današnjem Studiu ob 17ih o posledicah in ravnanju ob sneženju in pozebi, zlasti, če se bosta nadaljevala v prihodnjih dneh. Bi lahko preprečili škodo ali je obvezen davek narave? Z nasveti ne bomo pozabili tudi na vrtičkarje. In kje si bo narava opomogla sama? O posledicah obilnega sneženja in napovedih v Studiu ob 17ih.
Pred petimi leti je s podpisom manjšinskega memoranduma v Celovcu nastal tako imenovani topografski sporazum. Ta zgodovinski dosežek naj bi dolgoročno tlakoval lepše čase slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem. Ali je to res in ali so se uresničila velika pričakovanja koroških Slovencev – tudi v luči velikih političnih sprememb po presenetljivih nedeljskih predsedniških volitvah v Avstriji? V današnjem Studiu ob 17-ih, katerega voditelj bo Lojze Kos.
Povod za tokratne volitve v Srbiji že dve leti po prejšnjih ni vladna kriza. Tokratne volitve naj bi bolj kot prejšnje odgovorile na vprašanje, kakšna naj bo srbska zunanjepolitična usmeritev. Naj gre država odločno v smeri evropskega povezovanja ali naj se nasloni predvsem na Rusijo? Odgovori v Studiu ob 17h z voditeljem Marjanom Vešligajem.
Ob svetovnem dnevu knjig in avtorskih pravic, se bomo pogovarjali o vrednosti knjige danes, njeni ceni ter statusu in delovanju avtorja in ilustratorja, o bralni kulturi in založništvu. Zaradi majhnosti slovenskega trga je za preživetje brez državne pomoči oziroma podpore Javne agencije za knjigo nujna komercializacija, kar pa vpliva tudi na razvoj tako bralcev kot avtorjev. Voditeljica Studia ob 17-ih bo Simona Kopinšek.
Pred dnevom Zemlje bomo pretresli naše ravnanje z odpadki. Osredotočili se bomo na program Zero Waste – Nič odpadkov, ki je del koncepta krožnega gospodarstva. Ta poudarja, da je treba tisto, čemur rečemo smeti, vrniti v tehnološke in naravne cikle, predvsem pa spremeniti navade ljudi. V omenjenem programu, ki ga v Sloveniji usklajujejo Ekologi brez meja, v Evropi sodeluje 19 nacionalnih organizacij. Prva evropska prestolnica Zero Waste prav te dni gosti srečanje evropske mreže. V Studiu ob 17ih z voditeljico Barbaro Belehar Drnovšek.
Slovenska vojska je na kolenih. Da zasluži oceno nezadostno, ugotavlja tudi njen vrhovni poveljnik, predsednik republike Borut Pahor. Najbolj odgovorni za takšne razmere še naprej molčijo, a kot nekakšno rešitev pošiljajo v javno obravnavo novelo zakona o obrambi. Katere rešitve so predlagane in ali bodo pripomogle k boljši oceni ter razvoju sodobnega obrambnega sistema, v Studiu ob 17ih.
Konec marca je bilo v Sloveniji nastanjenih 381 migrantov, od tega jih je 120 mladoletnih, več od 70 jih je že vključenih v slovenske šole. V našo državo pa bo v okviru evropskega načrta za premestitev beguncev iz Italije in Grčije v naslednjih mesecih preseljenih še 567 beguncev. Prva skupina desetih pride že aprila. Koliko med njimi jih bo mladoletnih, na ministrstvu za notranje zadeve ne vedo, dejstvo pa je, da bodo šoloobvezni otroci sprejeti v slovenske šole. Kako so te pripravljene na nove učence, ki prihajajo iz zelo drugačnega kulturno-družbenega okolja? V Sloveniji sicer poznamo veliko primerov dobrih praks vključevanja otrok priseljencev v šole, a zadnji migracijski tokovi strokovne smernice in šolnike postavljajo pred nove izzive. Kako jih rešiti in katere dobre prakse poznamo, o tem v tokratnem Studiu ob 17h.
Odraslim s posebnimi potrebami varstveno-delovni centri z dnevnim varstvom in zaposlitvijo ter bivanjem v stanovanjskih skupnostih bistveno povečajo kakovost življenja. Najbolje bi bilo sicer, če bi jim omogočili bivanje v domačem okolju. Bo deinstitucionalizacija teh centrov to omogočila? Bo končno vzpostavljen sistem za enake možnosti uporabnikom ne glede na to, v kateri center so vključeni? Kakšne so potrebe v praksi in kakšna je zakonodaja, v današnjem Studiu ob 17ih s Karmen Štrancar Rajevec.
Splošna stavka zaposlenih v elektrogospodarstvu se po mirnem začetku zapleta, saj so vodilni v Termoelektrarni Šoštanj zaposlenim že dvakrat preprečili izvedbo stavke oziroma načrtovano omejevanje proizvodnje. Je nezakonita sama stavka ali njeno preprečevanje, kaj sindikati v sicer dobro plačani panogi pravzaprav zahtevajo, ali je položaj v Holdingu Slovenske elektrarne mogoče rešiti drugače kot z odpuščanji in kako si odločevalci slovensko energetiko predstavljajo čez nekaj let – v današnji oddaji Studio ob 17-ih z voditeljico Erno Strniša.
Bi konec Agroinda pomenil tudi konec vinogradništva v Vipavski dolini? Večletnih težkih in negotovih razmer v Agroindu Vipava namreč tudi z vstopom ukrajinskega lastnika očitno ni konec. Dolgovi, blokirani računi in preostale nakopičene težave se zdaj kažejo v stavki zaposlenih, ki so zadnjo plačo – in še to samo delno – dobili decembra lani. Poleg tega so na sodišče vložili predlog za stečaj. Ta pa ne bi pomenil samo propada vipavske vinske kleti, ampak najbrž tudi vinogradništva v Vipavski dolini, kjer od te dejavnosti živi približno 300 vinogradnikov in njihovih družin. V današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Valterjem Pregljem.
Slovenija bo leta 2050 peta država po najstarejšem prebivalstvu na svetu, več kot polovica bo starejših od 65 let, kar je enkrat več kot danes. Tako kot so za Evropo demografske spremembe eden od najpomembnejših izzivov, tudi nas čakajo nujne prilagoditve, med drugimi pokojninska reforma. Število delovno aktivnih, ki polnijo pokojninsko blagajno, strmo upada. Kdaj torej reforma, s kakšnimi ukrepi, učinki in posledicami, kakšni so predlogi v danes predstavljeni Beli knjigi, v Studiu ob 17h.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Skoraj ne mine mesec, da mediji ne bi poročali o umorih ali poskusih umorov žensk, ki so jih zagrešili njihovi nekdanji ali sedanji partnerji. Zadnji se je zgodil v Celju, ko je moški z nožem napadel prejšnjo partnerico; ta je na kraju dogodka umrla. Vsakič znova se sprašujemo: ali bi bilo tragični dogodek mogoče preprečiti? Kot kažejo različne raziskave, intimnopartnerski umori niso naključna kazniva dejanja, ki se zgodijo zaradi trenutnega izbruha besa, ampak gre po večini za napovedana dejanja, ki se praviloma zgodijo v že sicer nasilnih odnosih. Kljub nenehnemu opozarjanju javnosti na nevarnost nasilja v družini ob vsakem takem primeru ugotavljamo, da širša družba, pa tudi odgovorne ustanove, ob nasilju v družini ne ukrepajo dovolj odločno. V zadnjem času smo sicer priče odločnejši politiki proti nasilju, hkrati pa živimo v obdobju, ko je nasilja vse več. Statistika je nedvoumna. Vsaka peta ženska je žrtev nasilnega odnosa in vsak četrti otrok v Sloveniji je žrtev nasilja v družini. Kako preprečiti molk žrtev in brezbrižnost družbe? Kako doseči popolno netoleranco do nasilja? Kako vrniti žrtvam moč? Zakonodaja gre s predvidenimi spremembami v pravo smer, vprašanje pa je, koliko bo uspešna izvedba v praksi. O vsem tem bomo spregovorili v Studiu ob 17h. Naši sogovorniki bodo predsednica društva SOS telefon Maja Plaz, sociologinja dr. Jasna Podreka, raziskovalka s filozofske fakultete v Ljubljani, Martina Vuk z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predstavnik uprave kriminalistične policije in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Oddajo pripravlja Martina Černe.
Blejski Otok, spomenik državnega pomena, ki ga je lani obiskalo približno 200 tisoč turistov na leto, je pred začetkom glavne turistične sezone nedostopen. Triindvajset blejskih pletenj in župnijska ladjica Sinaj so zaradi zapleta še vedno na kopnem. Obiskovalci Bleda so razočarani, turistični delavci zaskrbljeni, občina pa čaka na uveljavitev novega odloka o plovnem režimu, ki naj bi vnesel več reda. O zapletu, protestu pletnarjev, o domnevnem nespoštovanju predpisov ter o posledicah zapleta za blejski turizem in promocijo slovenskega turizma nasploh bomo govorili v Studiu ob sedemnajstih. Z voditeljico Aljano Jocif.
Velika večina Evropejcev na svojih krožnikih ne želi gensko spremenjene hrane. Je strah pred nepredvidljivimi posledicami gojenja in uživanja GSO upravičen ali pretiran? Je genski inženiring rešilna ali pogubna tehnologija? Ameriška podjetja in del stroke pritiskajo na evropske zakonodajalce, naj popustijo pri strogi zakonodaji, ki varuje potrošnike pred tveganji in jim omogoča izbiro hrane. Je Evropa dvolična, ker hkrati za krmo živali uvaža tisoče ton gensko spremenjene soje? Bo vprašanje GSO v hrani res odločujoč dejavnik za sprejetje ali propad čezatlantskega prostotrgovinskega in investicijskega sporazuma med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Jernejko Drolec.
Je bila odločitev velenjskega Centra za socialno delo, da napoti dečka v rejništvo, v njunem največjem interesu? Kdaj se center odloči, da bo odvzel otroka staršem in ga napotil v rejništvo? Kdaj jim odvzamejo otroka na hitro, brez slovesa v vrtcu, šoli? Ali lahko center odvzame otroka staršem, ki mu odrekajo šolanje, uradno zdravljenje in cepljenje? Na ta in še druga vprašanja, ki si jih javnost postavlja ob najnovejšem primeru otrok, ki ju je center odvzel starim staršem, bodo med drugimi odgovarjali predstavniki centrov za socialno delo in socialne inšpekcije. Voditeljica bo Nataša Lang.
Neveljaven email naslov