Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ta teden smo vendarle dočakali prve vladne ukrepe za obvladovanje energetske draginje. Odzivi so mešani: pri enih zavedanje, pri drugih razočaranje, da čudežnih rešitev ni. Energetska kriza je tudi ena od osrednjih tem obiska premiera Roberta Goloba na sedežu Evropske unije. V Bruselj je šel predvsem poslušat, vnaprej je dal vedeti, da prihaja tudi brez podrobnih stališč glede vojne v Ukrajini. Pred odhodom je prejel dve pismi javnih osebnosti z nasprotnimi nasveti o tem, ali Ukrajini pomagati tudi z oborožitvijo. Zveza Nato je bila na ministrskem zasedanju glede tega jasna. Opozarjamo tudi na stiske šolarjev in dijakov ob koncu leta in raziskujemo družbene, gospodarske in promocijske razsežnosti Dirke po Sloveniji. Kritični pregled tedna z Natašo Mulec.
4612 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ta teden smo vendarle dočakali prve vladne ukrepe za obvladovanje energetske draginje. Odzivi so mešani: pri enih zavedanje, pri drugih razočaranje, da čudežnih rešitev ni. Energetska kriza je tudi ena od osrednjih tem obiska premiera Roberta Goloba na sedežu Evropske unije. V Bruselj je šel predvsem poslušat, vnaprej je dal vedeti, da prihaja tudi brez podrobnih stališč glede vojne v Ukrajini. Pred odhodom je prejel dve pismi javnih osebnosti z nasprotnimi nasveti o tem, ali Ukrajini pomagati tudi z oborožitvijo. Zveza Nato je bila na ministrskem zasedanju glede tega jasna. Opozarjamo tudi na stiske šolarjev in dijakov ob koncu leta in raziskujemo družbene, gospodarske in promocijske razsežnosti Dirke po Sloveniji. Kritični pregled tedna z Natašo Mulec.
Tehnologija 5G bo spremenila svet, nedvomno tudi Slovenijo. Z večjim pretokom podatkov prihajajo samovozeči avtomobili, internet stvari in pohod umetne inteligence. Kaj in kdaj lahko pričakujemo pri nas in ali bi nas morali skrbeti zdravstveni vidiki? Preverja Blaž Mazi z gosti: – dr. Simon Dobrišek, Laboratorij za umetno zaznavanje, sisteme in kibernetiko, Fakulteta za elektrotehniko, – doc. dr. Boštjan Batagelj, Laboratorij za sevanje in optiko, Fakulteta za elektrotehniko, – Tanja Muha, direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, – Leon Behin, državni sekretar, Ministrstvo za javno upravo, – Gregor Kos, Za Slovenijo brez 5G (izjava).
Za slovensko znanostjo je desetletje zategovanja pasov, krčenja raziskav in bega možganov. Posledica je danes manj konkurenčno gospodarstvo z nižjo dodano vrednostjo. Novi sistemski zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti obljublja nekaj svežega vetra. In predvsem več denarja. Zakon tako vsebuje člen, ki zagotavlja znanosti vsaj 1 odstotek BDP javnih sredstev; s tem naj bi se ob prihodnjih recesijah izognili ponovnemu brezglavemu varčevanju na področju ustvarjanja novega znanja. Že zato ima široko podporo. To pa ne pomeni, da se v podrobnostih ne skrivajo pasti. Inštituti utegnejo ostati brez urejenega lastništva nepremičnin in raziskovalne opreme, čeprav so desetletja vlagali v to skoraj brez pomoči države. Hudo generacijsko vrzel, ki je nastala zaradi varčevanja, pa bi zakon uredil s prisilnim omejevanjem dela starejših raziskovalcev. Kakšno bo novo poglavje slovenske raziskovalne zgodbe, bomo preverili v Studiu ob 17.00 z gosti: - ministrom za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernejem Pikalom, - predsednico sveta za znanost in tehnologijo prof. dr. Andrejo Gomboc - in direktorjem Instituta Jožefa Stefana prof. dr. Jadranom Lenarčičem.
Po najhitrejših scenarijih bodo zadnji slovenski delujoči premogovnik, to je velenjski, zaprli že čez 10 let, saj se želi Evropa povsem odpovedati pridobivanju električne energije iz premoga. V oddaji o posledicah za savinjsko-šaleško regijo, ki je zrasla ravno s premogovnikom, in širše. Zgradili smo termoelektrarno, ki ji Evropa ni naklonjena, in pri pridobivanju električne energije bomo hitro morali poiskati nove poti. So rešitev obnovljivi viri? Odgovori z voditeljico Metko Pirc in gosti Studia ob 17-ih. To so: - Marko Mavec, generalni direktor Premogovnika Velenje - Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo - Iztok Mori, direktor občinske uprave Mestne občine Velenje - Djordje Žebeljan, pomočnik vodje za energetske politike in EU zadeve v Holdingu slovenskih elektrarn - Tadej Špitalar, direktor Regionalne razvojne agencije Zasavje.
Tekma slovenskih mest za Evropsko prestolnico kulture 2025, ena najpomembnejših pobud Evropske unije na področju kulture, se je začela. V Kranju, Lendavi, Ljubljani, Novi Gorici, Piranu in na Ptuju so oddali kandidature, saj hočejo izkoristiti možnosti, ki jih ponuja projekt. Francosko mesto Marseille se je z njim prelevilo iz mesta kriminala in nasilja v turistično mesto z bogato kulturno ponudbo. V belgijskem mestu Mons je vsak vloženi evro javnega denarja ustvaril od 5,5 do 6 evrov za tamkajšnje gospodarstvo. Gradec pa se še danes ponaša, da je bil leta 2003 Evropska prestolnica kulture. Kaj se lahko naučimo iz slabih izkušenj iz leta 2012, ko je bil Evropska prestolnica kulture Maribor? Kakšni so naši uresničljivi cilji v okviru projekta, ki vzbuja tudi velike apetite? Kako lahko evropska prestolnica kulture prebudi razvojne potenciale? In predvsem, katero slovensko mesto ima največ možnosti, da skupaj z enim izmed nemških leta 2025 postane kulturno središče Evrope? O vsem tem voditelj Aleksander Čobec z našimi dopisniki po Sloveniji in državno sekretarko Petro Culetto.
Turističnih krajev ne obiskujemo samo zaradi zgodovine, kulture, umetnosti, naravnih znamenitosti, temveč je sodobnemu turistu pri avtentični potovalni izkušnji še kako pomemben tudi kulinarični užitek. In ne samo na naših brbončicah, temveč – priznajmo si, da gastronomija pušča vtis, in to vizualni – tudi na naših družbenih medijih s skrbno izbranimi in obdelanimi fotografijami jedi. Da se o Sloveniji skupaj z njenimi 24 gastronomskimi regijami govori tudi zunaj naših meja, dokazujejo številni nazivi in omembe v tujih medijih in v strokovnih krogih. Naj jih naštejemo samo nekaj: novembra je izšla druga izdaja vodnika Gault-Millau, čez tri mesece bo izšel težko pričakovani Michelinov vodnik za Slovenijo, gastronomski turizem bo nosilna dvoletna tematika Slovenske turistične organizacije v letih 2020 in 2021, Slovenija bo nosilka naziva Evropska gastronomska regija 2021 in tu so potem še uvrstitve naše države na lestvicah privlačnih gastronomskih destinacij … O slovenski gastronomski tradiciji, različnih zahtevah gostov in o zahtevnem poklicu, v katerem so ključni nenehno izobraževanje, izpopolnjevanje in ustvarjanje, razpravljamo s chefinjo in chefi. naši gostje so: Ana Roš iz Hiše Franko, Janez Bratovž iz restavracije JB, Luka Košir iz gostišča Grič in Jakob Pintar, TaBar.
V dvajsetem mesecu trgovinskih vojn, ki jih je z zvišanjem carin sprožil ameriški predsednik, se vrstijo napovedi o zaostrovanju trgovinskih napetosti med Združenimi državami Amerike in Evropo, druga in predvidoma zahtevnejša faza pogajanj z Američani čaka tudi Kitajce. Trump se z dvigom carin maščuje za vrsto potez. Evropa ga je razburila zaradi subvencij Airbusu in digitalnega davka na storitve tehnoloških velikanov v Franciji in drugod. O trgovinski vojni med Združenimi državami, Kitajsko in Unijo z voditeljico Majo Derčar ter Anžetom Burgerjem, Igorjem Kovačem in Urošem Lipuščkom.
Po nočnih napadih Irana na ameriška oporišča v Iraku se svet sprašuje, kakšne so dejansko posledice in kaj bo sledilo. Svoje inštruktorje iz Iraka umika tudi Slovenija. Je šlo za premišljeno odmerjeno akcijo maščevanja za ameriški uboj generala Solejmanija za umiritev domačih strasti? Kako se bo odzval ameriški predsednik Trump? Zadnje novice, analize in komentarji z voditeljem Luko Robido ter našimi novinarji in strokovnjaki. V studiu tudi profesor Bogomil Ferfila in varnostni strokovnjak Boštjan Perne.
Nižja dohodnina, razbremenjen regres, višja obremenitev kapitala in kapitalskih dobičkov, znižan 5-odstotni DDV za knjige in časopise, to so poglavitne davčne spremembe. Bodo tem spremembam letos sledile še druge? Katere? Kako bo finančna uprava zagotovila dodatnih 74 milijonov prilivov, da nadomesti izpad zaradi davčnega preoblikovanja? So zavezanci zaradi tega lahko zaskrbljeni? Odgovori v živo v Studiu ob 17.00, na spletu ali v podkastu, z voditeljico Zdenko Bakalar in gosti.
Nedavni ameriški uboj vplivnega iranskega generala Kasema Solejmanija v Bagdadu je do skrajnosti zaostril napetosti na Bližnjem vzhodu. Iraške oblasti zahtevajo odhod ameriških in drugih sil iz države, Iran pa je napovedal popoln odstop od jedrskega sporazuma in nadaljevanje jedrskega programa. V Teheranu napovedujejo povračilne ukrepe proti Američanom, Bela hiša pa grozi z napadi na cilje v Iranu. Je na obzorju nov vojaški spopad? Analiziramo v tokratni oddaji, avtor je Blaž Ermenc, gosti pa strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič, prvi slovenski veleposlanik v Iranu Jožef Kunič, strokovnjak za Bližnji vzhod s Fakultete za management Primož Šterbenc ter novinar in publicist Boštjan Videmšek.
Znova se oziramo na svet v letu 2019. Rdeča nit pregleda so svoboda, skrb za okolje in politična odgovornost. Človekove pravice so prepogosto in nedvoumno kršene. Okoljevarstveni problemi so planetarna skrb, čeprav ne tudi enotna in skupna politična tema svetovne skupnosti. Politična odgovornost voditeljev najmočnejših držav velikokrat ostaja podrejena egoističnim, kapitalskim in geopolitičnim interesom. O tem, tudi skozi prizmo pomembnejših obletnic svetovnih dogodkov, Miha Lampreht.
Prva fotografija črne luknje, napredujoča personalizirana medicina, nova paleo- in antropološka odkritja, kvantni računalniki … To je le nekaj prebojev znanosti v letu 2019. V ospredje stopa tudi okolje. Znanstvena skupnost prvič poenoteno svari pred podnebnimi spremembami kot hudo grožnjo, pa tudi pred drastičnim izumiranjem vrst. Hitrost in količina znanstvenih objav podirata rekorde, v njih se težko znajdejo celo strokovnjaki sami. Voditeljici Maji Ratej se bodo v Studiu ob 17-ih pridružili astrofizičarka dr. Andreja Gomboc, kvantni fizik dr. Martin Klanjšek in sintezni biolog dr. Roman Jerala.
V Vodnikovem letu smo praznovali niz okroglih obletnic, tudi 500. obletnico Leonarda da Vincija. Slovenska književnost se je z uspehom predstavljala v Parizu, Frankfurtu, na Dunaju. Doma množično beremo, poslušamo in gledamo slovensko kriminalko Jezero Tadeja Goloba. V južni Ameriki je na mednarodni skladateljski tribuni Rostrum slavila Petra Strahovnik, v Vatikanskih muzejih je bilo razstavljeno sakralno posodje arhitekta Jožeta Plečnika. Gledamo v svet filma, likovne umetnosti in gledališča, znova poslušamo Prešernova nagrajenca in Nobelova nagrajenca za književnost. Spominjamo se tudi, da je gorela katedrala Notre dame v Parizu.
Slovenska politika je leta 2019 namenjala pozornost predvsem sebi in notranjemu merjenju mišic. Najverjetneje ji je zato zmanjkalo energije za ukvarjanje z resničnimi težavami ljudi. Pri izboljševanju razmer v zdravstvu in skrbi za starejše se ni premaknilo nič. Premier Marjan Šarec kljub temu pravi, da ni vse tako črno, kot se javno prikazuje. Politične igrice v letu, ki se končuje, je največkrat pospremil s komentarjem, da gre za vihar v kozarcu vode.
Slo športniki in športnice so leta 2019 navduševali. Odbojkarji so bili srebrni na domačem evropskem prvenstvu. Primož Rogljič je postal skupni zmagovalec kolesarske dirke po Španiji. Janja Garnberet je postala trikratna svetovna prvakinja. Luka Dončič je navduševal pod košarkarskimi obroči. Naslov svetovne prvakinje v smuku pa je ubranila Ilka Štuhec. Pregled športnih dosežkov leta 2019 je pripravil Aljaž Golčer.
Predsedniške volitve na Hrvaškem že dolgo niso več napoved prelomnih dogodkov v sosednji državi, so pa zanimiv kazalec sprememb njene družbe. Prvi krog volitev je pokazal, da so se vzorci političnega vedenja in pričakovanj volilnega telesa v zadnjih desetletjih vendarle precej spremenili. Kako naj ob teh spremembah ravna Slovenija, kako preostala Evropa? O tem voditelj Marjan Vešligaj in gostje.
Leto 2019 je bilo za slovensko gospodarstvo uspešno: rekordna zaposlenost, rast BDP-ja med višjimi v Evropski uniji in bolj ali manj stabilne javne finance. Toda ni moč prezreti občutka, da bi glede na te še vedno dokaj ugodne razmere morali storiti več, tako na področju produktivnosti, davkov in tudi strukturnih reform. V pregledu leta se bomo zato z voditeljico Urško Jereb in gosti ozrli na ključno gospodarsko dogajanje v iztekajočem se letu in skušali poiskati rešitve za prihajajoče.
To je evropska verzija pristanka na luni – s temi besedami je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen označila osnutek zelenega dogovora, ki naj bi tako s korenčkom kot s palico države Unije popeljal v smeri zelene preobrazbe energetike, industrije, prometa in potrošništva. O tem, kako učinkovite mehanizme ima povezava pri tem, kakšna je njena vloga v boju s podnebno krizo v primerjavi z ostalim svetom in kaj napovedane politike pomenijo za Slovenijo, v tokratni oddaji Erna Strniša in gosti: - matematičarka Andreja Urbančič z Instituta Jožef Stefan - državni sekretar na MOP Marko Maver - direktor družbe Eles Aleksander Mervar - okoljski analitik Luka Omladič s Filozofske fakultete v Ljubljani
Po letih zatišja so pred nami trije veliki infrastrukturni projekti: druga cev karavanškega predora, tretja razvojna os in drugi železniški tir. Kdo jih bo gradil, glede na to, da je večina izvajalcev s propadom izgubila tudi reference in tako novi domači gradbinci lahko nastopajo le v konzorciju s tujci, za reference pa morajo drago plačati?Je najnižja cena tujcev tudi v resnici najugodnejša, čeprav gredo s tem tudi dobički in plačilo davkov v tujino? Kako graditev vpliva na BDP in zakaj se vse zapleta že pri začetku? Voditeljica studia je Alenka Terlep. Gosti: - član uprave DARS Vili Žavrlan - dr. Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete v Ljubljani - član uprave podjetja Pomgrad Boris Sapač - direktor zbornice gradbeništva pri GZS Jože Renar
Ob potresih, kakršen je bil konec novembra v Albaniji, se zavemo, da živimo na potresnem območju. Seizmološke naprave v Sloveniji zaznajo več tisoč primerov tresenja tal na leto, ljudje jih občutijo približno 50. Iz zgodovine pa vemo, da naše območje ni imuno niti na hujše potrese, na katere pa po večini nismo pripravljeni. Pa vendar se v zadnjem času nekaj spreminja. Več se govori o protipotresni gradnji, o predpotresni zaščiti in celo napovedovanju potresnih sunkov. O tem v Studiu ob 17.00, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.
Finski predlog večletnega evropskega proračuna - prvega po predvidenem brexitu - za Slovenijo ni sprejemljiv, saj bi ji oklestil kohezijska sredstva za 28 odstotkov. Ji bo uspelo v nadaljevanju pogajanj to popraviti? Koliko bodo države pripravljene posodobiti kmetijske subvencije, kje bodo našle denar za podnebne ukrepe in nove izzive, kot so migracije in varnost? O tem Sandra Krišelj in gostje: - dr. Mojmir Mrak z ljubljanske Ekonomske fakultete - dr. Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj in - državni sekretar Igor Mally iz kabineta predsednika vlade
Neveljaven email naslov