Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ta teden smo vendarle dočakali prve vladne ukrepe za obvladovanje energetske draginje. Odzivi so mešani: pri enih zavedanje, pri drugih razočaranje, da čudežnih rešitev ni. Energetska kriza je tudi ena od osrednjih tem obiska premiera Roberta Goloba na sedežu Evropske unije. V Bruselj je šel predvsem poslušat, vnaprej je dal vedeti, da prihaja tudi brez podrobnih stališč glede vojne v Ukrajini. Pred odhodom je prejel dve pismi javnih osebnosti z nasprotnimi nasveti o tem, ali Ukrajini pomagati tudi z oborožitvijo. Zveza Nato je bila na ministrskem zasedanju glede tega jasna. Opozarjamo tudi na stiske šolarjev in dijakov ob koncu leta in raziskujemo družbene, gospodarske in promocijske razsežnosti Dirke po Sloveniji. Kritični pregled tedna z Natašo Mulec.
4612 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ta teden smo vendarle dočakali prve vladne ukrepe za obvladovanje energetske draginje. Odzivi so mešani: pri enih zavedanje, pri drugih razočaranje, da čudežnih rešitev ni. Energetska kriza je tudi ena od osrednjih tem obiska premiera Roberta Goloba na sedežu Evropske unije. V Bruselj je šel predvsem poslušat, vnaprej je dal vedeti, da prihaja tudi brez podrobnih stališč glede vojne v Ukrajini. Pred odhodom je prejel dve pismi javnih osebnosti z nasprotnimi nasveti o tem, ali Ukrajini pomagati tudi z oborožitvijo. Zveza Nato je bila na ministrskem zasedanju glede tega jasna. Opozarjamo tudi na stiske šolarjev in dijakov ob koncu leta in raziskujemo družbene, gospodarske in promocijske razsežnosti Dirke po Sloveniji. Kritični pregled tedna z Natašo Mulec.
Vlada je končala mandat in opravlja le tekoče posle. Na Radiu Slovenija bomo naredili bilanco njenih štirih let. Začenjamo danes v Studiu ob 17h, v katerem bomo preverili, ali je visoka gospodarska rast posledica vladnih ukrepov ali konkurenčnosti izvoznikov. Odgovarjamo na vprašanje ali bi vlada ugodne razmere lahko bolje izkoristila. Tudi o tako imenovani premišljeni privatizaciji, ki je vodila v umik prodaje Telekoma in v zaplete s privatizacijo NLB-ja. Med ukrepi te vlade je bilo tudi znižanje dohodninske lestvice in zvišanje davka na dobiček, nepremičninskemu davku pa se je odrekla. Ključno vprašanje je:kako smo pripravljeni na morebitno novo krizo.
Kdo so podjetnice in podjetniki, ki ustvarjajo presežke in dosegajo odlične rezultate? O tem kaj odlikuje menedžerje, ki s strastjo spreminjajo sanje v uspeh. 353 jih je v pol stoletja nagradila Gospodarska zbornica za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Nekateri med njimi so tudi zavozili, se zadolžili. V kakšnih razmerah so ustvarjali v različnih obdobjih, kje so bile pasti in kje presežki in kako so sooblikovali gospodarsko in družbeno okolje.
Afera Cambridge Analytica je razkrila, da so z osebnimi podatki s Facebooka ustvarili psihološko orožje za vpliv na javno mnenje, ki je omogočilo zmago Donalda Trumpa in Brexit. Imamo dokaz, da se bojazni o zlonamerni uporabi sodobne tehnologije že uresničujejo. Je tako tudi pri nas? V oddaji o tem za kakšno orožje gre, kako zavarovati osebne podatke in se izogniti manipulacijam pred prihajajočimi volitvami.
Kampanja Rešimo Muro na današnji dan voda predaja okoljskemu ministrstvu peticijo z več kot 70 tisoč podpisi za ohranitev Mure. Načrtovane elektrarne burijo duhove med prebivalci Pomurja, ki si jih ne želijo; ostro jim nasprotujejo tudi okoljevarstveniki. Čeprav je v Avstriji na Muri že več kot 30 hidroelektrarn, je Mura pri nas še edina večja neokrnjena reka, območje ob njej pa je zaščiteno z različnimi okoljevarstvenimi režimi. Kljub temu je Mura vključena v Akcijski načrt za obnovljive vire energije, prav energetska izraba reke pa utegne ogroziti tudi vire pitne vode.
Družinski pomočnik je namenjen invalidnim ljudem, ki menijo, da jim ustanove ne morejo zagotoviti dovolj intimnosti, domačnosti in topline. Lani smo imeli 1052 družinskih pomočnikov. Ti že leta opozarjajo, da nimajo enakega statusa kot osebni asistenti, ko gre za skrb za najtežje invalide, čeprav gre za enako delo. Iščemo odgovor na vprašanje, zakaj je treba delno plačilo za izgubljen dohodek, ki ga prejema družinski pomočnik v skladu z omejitvijo dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, po smrti upravičenca vračati ter ali bo po Zakonu o osebni asistenci, ki bo začela veljati s 1. januarjem 2019, možen prehod iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta.
Izpad Zlatka Zahovića na sobotni novinarski konferenci po nogometni tekmi Maribor : Krško je še en primer nespodobne in nedopustne javne komunikacije, ko pričakujemo opravičila, obsodbe, odločitve in dejanja. Primer javne komunikacije, ki zahteva resne premisleke o tem, zakaj si pred kamerami, mikrofoni in na družabnih omrežjih nekateri dovolijo vse. Gosti: Sodelavci Radia Maribor in radijskega športnega uredništva- Igor Tominec, Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije, Jurij Završnik, namestnik odgovornega urednika časnika Ekipa24, psiholog dr. Aleksander Zadel ter profesor športne vzgoje, doktor filozofije in mednarodni aktivist dr. Milan Hosta. Voditeljica Tatjana Pirc.
Izvolitev Vladimirja Putina za predsednika Ruske federacije ni presenečenje. Dosegel je celo svoj najboljši volilni izid. V osemnajstih letih njegovega vladanja se je ta država gospodarsko razvila in vojaško okrepila. Bolj je sporna njena zunanja politika – Rusija je v ostrem sporu z Zahodom, skoraj v novi hladni vojni. Odnosi z Zahodom se po nedavnem poskusu umora dvojnega agenta in ob pričakovanih ostrejših sankcijah najverjetneje ne bodo hitro izboljšali. Ruski predsednik je že prejel prve čestitke, med drugim iz Kitajske, za zdaj pa Putinove zmage ni komentiral še noben zahodni voditelj.
Pred šestimi leti je naša radijska hiša (Val 202) podprla takrat še malo znan projekt Botrstvo v Sloveniji. S številnimi zgodbami otrok je javnost dojela, kako globoke spremembe v življenje otrok prinaša revščina, projekt pa še vedno opozarja na to, da bodo posledice napak iz preteklosti dolgo vidne na duševnem zdravju otrok. Revščina se zdaj pospešeno seli med zaposlene z nizkimi plačami in negotovimi zaposlitvami, zato bosta glasno opozarjanje projekta Botrstvo na nujnost sistemskih sprememb in pomoč otrokom pomembna tudi v prihodnje. V oddaji lahko prisluhnete mislim otrok. Gostje: Anita Ogulin, dolgoletna prostovoljka ZPM Moste Polje, Nina Zidar Klemenčič, pobudnica in vodja projekta Brezplačne pravne pomoči, Branka Strniša, psihologinja in psihoterapevtka, ki vrsto let nudi pomoč staršem in otrokom iz projekta Botrstvo. Oddajo bo vodila: Jana Vidic, Val 202.
Zakaj je odstopil predsednik vlade; res ob toliko odprtih nerešenih frontah pravzaprav druge izbire ni imel več, kaplja čez rob pa je bila napoved propada najpomembnejšega in največjega projekta v državi. Kako močno vlogo je imelo stavkovno gibanje sindikatov in kako bo socialni dialog z zahtevo po višjih plačah tekel poslej? V oddaji tudi o tem kakkšna je bilanca te vlade in ne nazadnje, kdaj se bomo podali na predčasne volitve.
Slovenska industrija je zagnala svoje zmogljivosti. Izvoz se je v prejšnjem letu znova povečal, tokrat kar za 13 odstotkov. Povečuje se tudi navezanost na nemško gospodarstvo. V javnosti je bilo slišati celo nekaj opozoril, da je odvisnost od Nemčije prevelika. Res? Kako sta povezani gospodarstvi Slovenije in Nemčije, imata vzdržen model rasti, v čem zaostajamo za največjim evropskim gospodarstvom?
Dve tretjini stavb pri nas sta bili zgrajeni pred letom 1985, številne od njih je treba energetsko prenoviti. Stavbe porabijo približno 40 odstotkov vse energije, zato bi prenova bistveno pripomogla k zmanjšanju porabe energentov oziroma manjšemu izpustu toplogrednih plinov. Govorimo o tem, kakšni so mogoči načini financiranja obnove javnih in zasebnih stavb, kako se je lotiti, kolikšne prihranke prinaša in s kakšnimi težavami se pri tem srečujejo lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah.
Potem ko je predsednik Trump dober teden po napovedi povečanja carin na uvoz jekla in aluminija to uresničil in so se trgovinske partnerice, tudi Evropa, začele pripravljati na povračilne carine, se zastavlja vprašanje: ali je svet sredi trgovinske vojne ali je Trump le povlekel vzvod, kar na koncu ne bo imelo tako hudih posledic? Tudi o tem kaj bodo višje carine pomenile za slovensko industrijo.
S koliko optimizma lahko v resnici pričakujemo presenetljivo srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in severnokorejski voditeljem Kim Džong Unom? Gotovo gre za zasuk v odnosih, ki obeta možnost pomiritve. Bo srečanje začetek reševanja odnosov ali pa Severna Koreja le pridobiva čas? Malo je namreč verjetno, da bi se odpovedala jedrskemu orožju in prodala svojo varnost v tretje roke. Lahko srečanje še pade v vodo in kaj tvega Trump, če bodo pogovori propadli?
Ženske v Sloveniji prejemajo za približno 100 evrov nižje plače in za 40 odstotkov nižje pokojnine kot moški. Vsaka peta revna oseba, pri nas, je upokojena ženska. Slednjih je enkrat več kot moških. V zadnjem času pa je opaziti tudi naraščanje revščine pri mladih ženskah. O vzrokih in posledicah plačne vrzeli in o kulturnem ozadju ekonomske neenakosti, v oddaji Studio ob 17h, s sogovornicami_ki predsednico Ženskega lobija Slovenije Violeto Neubauer, Teo Jarc iz Sindikata Mladi, dr. Igorjem Pribcem iz Filozofske fakultete v Ljubljani in dr. Srečom Dragošem iz Fakultete za socialno delo.
Očitki, da javni RTV servisi ne uresničujejo svojega poslanstva, so včasih upravičeni, pogosto pa te napade podžigajo še kratkovidni politični interesi in medijska konkurenca. Kakovostno javno radiotelevizijo bi najraje ukinili tudi vsi tisti, ki ne želijo, da bi jim neodvisni mediji gledali pod prste. Referendum o ukinitvi obveznega rtv prispevka, ki v Švici to nedeljo ni uspel, samozavestna drža avstrijske javne radiotelevizije, nemške izkušnje, predvsem pa izzivi, pred katerimi so javni RTV servisi, tudi RTV Slovenija, so iztočnice za pogovor z medijskimi poznavalci in strokovnjaki (dr. Slavko Splichal, Boris Bergant, dr. Marko Milosavljevič). Pripravlja: Tatjana Pirc.
Nemčija po šestih mesecih negotovosti dobiva novo vlado. Novi stari koalicijski partnerji socialdemokrati so sprejeli koalicijski dogovor in kanclerki Angeli Merkel zagotovili četrti, najbrž zadnji mandat. Kaj je morala ponuditi v zameno? Kako trdna bo tokratna velika koalicija? Kakšen pečat bo kanclerka pustila Evropi? Pa tudi o tem kakšne bodo prihodnje nemške socialne, gospodarske, begunske in evropske politike.
Na italijanskih parlamentarnih volitvah se je veteran Berlusconi pomeril s kopico novih obrazov. Komu so svoj glas zaupali italijanski volivci? Kako zapleteno bo sestavljanje vladne koalicije in kaj bo z slovenskim predstavnikom v rimskem parlamentu?
Kako pameten je mladi uporabnik pametnega telefona? Strokovnjaki opozarjajo, da uporaba sodobne tehnologije še ne pomeni tudi medijske pismenosti. Kaj sploh pomeni biti medijsko ali digitalno pismen? Kakšne posledice prinašajo takšne smernice v uporabi novih medijev in kako bi morali te vsebine vključiti v naše izobraževanje? Učni načrt za izbirni predmet Vzgoja za medije je star več kot desetletje in bi ga bilo nujno prevetriti.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Od kod polarni mraz, ki je ukleščil Evropo; gre za podnebne spremembe ali normalno hladen februar, kakršnih sicer nismo več vajeni? Bodo takšni ekstremni podnebni pojavi v prihodnje postali pravilo? Kaj dobrega in kaj slabega prinaša oster mraz in kaj pomeni za zdravje ljudi? Kako je s tistimi, ki se ne morejo ubraniti pred ekstremnimi temperaturami?
Neveljaven email naslov