Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za iskalce zaposlitve so zdaj ugodni časi - prostih del je veliko, delavcev pa ni. Naraščanje zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se bosta po napovedih do konca leta še nadaljevala, pred vrati pa je energetska kriza, ki bi lahko močno pretresla tudi trg dela. V prihodnjih dveh letih je pričakovati precej manjšo intenzivnost zaposlovanja. Razloga sta manjša gospodarska aktivnost in pomanjkanje ustrezne delovne sile. Kaj bo na trg dela prinesla jesen? Kakšne ukrepe snuje država in kaj smo se naučili iz zadnje covid-krize? O tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki.
Gostje:
Alenka Kajzer, namestnica direktorice Urada za makroekonomske analize in razvoj;
Tjaša Redek, profesorica z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani;
Tilen Prah, izvršni direktor Skupine Kariera.
4536 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Za iskalce zaposlitve so zdaj ugodni časi - prostih del je veliko, delavcev pa ni. Naraščanje zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se bosta po napovedih do konca leta še nadaljevala, pred vrati pa je energetska kriza, ki bi lahko močno pretresla tudi trg dela. V prihodnjih dveh letih je pričakovati precej manjšo intenzivnost zaposlovanja. Razloga sta manjša gospodarska aktivnost in pomanjkanje ustrezne delovne sile. Kaj bo na trg dela prinesla jesen? Kakšne ukrepe snuje država in kaj smo se naučili iz zadnje covid-krize? O tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki.
Gostje:
Alenka Kajzer, namestnica direktorice Urada za makroekonomske analize in razvoj;
Tjaša Redek, profesorica z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani;
Tilen Prah, izvršni direktor Skupine Kariera.
Poleti bi praviloma morala biti ponudba študentskega dela najbogatejša. A letos so se razmere na trgu dela močno spremenile. Podjetja so zaradi epidemije čez noč ostala brez naročil in številni so izgubili delo. Preverjamo vpliv krize na študentsko delo in predstavljamo posledice. So se urne postavke študentov v obdobju krize znižale? Kateri delodajalci povprašujejo po študentih? Kaj prinaša jesen? O vsem tem v reprizi julijskega pogovora Urške Valjavec s predsednikom Študentske organizacije Slovenije Klemnom Peranom in vodjo marketinga na E študentskem servisu Sašo Praček ter kolegi po Sloveniji.
Lesna in pohištvena industrija, nekoč paradna konja Slovenije, sta zdaj le še bledi senci. Novoles, Lipa, KLI Logatec, to je le nekaj pohištvenih velikanov, ki so propadli v zadnjega četrt stoletja. Če je bilo pred 30-imi leti v Sloveniji v lesno – predelovalni industriji zaposlenih 35 tisoč ljudi, jih je zdaj manj kot 20 tisoč. Približno polovico hlodovine, ki jo posekajo v Sloveniji, razžagajo v tujini, največ v Avstriji in Italiji. Da bi se ta trend obrnil, je pred osmimi leti država sprejela akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti s promocijskim sloganom Les je lep. Za različne spodbude država od takrat namenja več milijonov evrov na leto, a kot ugotavljajo na Direktoratu za lesarstvo pri Ministrstvu za gospodarstvo, pravega preboja ni bilo. Direktorat je zato naročil novo študijo, ki bi naj bila podlaga za pripravo strategije v luči novega večletnega evropskega proračuna za obdobje 2021 – 2027. A nova študija, še preden je postala javna, že sproža številne pomisleke med strokovnjaki, gospodarstveniki in lastniki gozdov. Pravijo, da je izdelana površno ter, da temelji na napačnih predpostavkah. O veliki škotski žagi na Gomilskem v Savinjski dolini, ki bi dala dodaten zagon celotni slovenki lesno-predelovalni industriji, ni ne duha ne sluha, čeprav so sprva načrtovali odprtje za maja letos. Kaj se dogaja v tej panogi in kakšne so možne rešitve, voditelj Matija Mastnak in gostje: - dr. Miha Humar, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani; - Igor Milavec, Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS; - Janez Zafran, družba Slovenski državni gozdovi; - Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije.
Če bo obveljal predlog, s katerim Ministrstvo za okolje in prostor popravlja in dopolnjuje zastareli stanovanjski zakon, se bodo postopno v treh letih povečale neprofitne najemnine in hkrati dvignile subvencije za plačilo najemnin socialno šibkejšim. Republiški stanovanjski sklad bi vzpostavil javno najemniško službo; o uspehu njenega delovanja je še mnogo pomislekov. Zakaj še vedno nimamo korenite spremembe stanovanjskega področja, pač pa le popravke? Česa bi se morala lotiti obsežnejša reforma? Bi lahko z davki uravnavali dogajanje na stanovanjskem trgu? O vsem tem in novostih predlaganega stanovanjskega zakona voditeljica Maja Derčar in gosti: - Anita Hočevar Frantar, vodja sektorja za stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor - Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada RS, - Anton Kožar inštitut za nepremičnine, d.o.o.
Tehnologija spreminja svet. Novo tehnološko revolucijo pomeni 5G-mobilno omrežje pete generacije, ki bo omogočilo internet stvari in z njim nepretrgano povezanost številnih avtonomnih naprav. Ideje razvijalcev so privlačne – od samovozečih vozil do pametnih mest in domov. Več zabave in udobja, večja učinkovitost, večja varnost – torej boljši svet. Pa tudi več naprav in z njimi več podatkov. Ne le osebnih. Zato se je treba vprašati: kaj tak tehnološki razvoj pomeni za družbeni napredek in kibernetsko varnost? Kako torej regulirati razvoj tehnologije? Odgovore boste slišali v Studiu ob 17-ih, voditeljica bo Urško Henigman. Sogovorniki pa bodo: - Matjaž Ropret, urednik spletne strani tehnozvezdje.si, - Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke, - in Nina Pejič, raziskovalka mednarodnih odnosov in vzpona Kitajske.
Evropska unija je z dogovorom o skladu za okrevanje in večletnem proračunu v skupni vrednosti 1800 milijard evrov dosegla velik napredek pri skupnem odzivu na krizo ter naredila korak naprej pri skupnemu zadolževanju. Kateri izzivi so še pred nami, kakšno povezavo želimo, smo presegli staro razcepljenost, kam naj gredo evropska sredstva, da bo to res Unija za prihodnje rodove …? Razpravo o prihodnosti bo Unija začela jeseni, nekaj razmislekov pa vam ponujamo v poslušanje v oddaji z voditeljico Sandro Krišelj. Gostje: - profesorica Maja Bučar s Fakultete za družbene vede, - Lucija Karnelutti, predstavnica evropske dijaške organizacije OBESSU, - Igor Mally z zunanjega ministrstva, - Peter Žerjavič, dopisnik Dela iz Bruslja.
Spremembe po navadi izzovejo tako nasprotovanja kot odobravanja, in tudi ko gre za spremembe Uredbe o odpadkih, ni nič drugače. O pomislekih in argumentih zagovornikov in nasprotnikov predlaganih sprememb, predvsem glede statusa odpadka in njegove nadaljnje uporabe, v tokratni oddaji voditeljica Karmen Štrancar Rajevec in gostje: - Senko Pličanič, svetovalec Ministrstva za okolje, - Antonija Božič Cerar, direktorica Službe za varstvo okolja pri GZS, - Ana Mladenović, vodja laboratorija za kamen, agregat in reciklirane materiale ZAG, - Jurij Kočar, Ljuska iniciativa Moravče, - Uroš Macrl, Eko krog.
Letošnja poletna sezona je v znamenju domačih gostov. Temu pritrjuje tudi podatek o junijski statistiki prenočitev v nastanitvenih obratih, ko je bilo domačih gostov le za 3 odstotke manj, zmanjšanje števila tujih gostov pa je bilo veliko večje, skoraj 85-odstotno. Nad izkupičkom - veliko po zaslugi unovčenih turističnih bonov - so lahko navdušeni v tistih delih Slovenije, ki so že prej sloveli kot turistično bolj zanimivi. Ali morda Slovenci in Slovenke na novo odkrivamo državo? Bodo boni prinesli multiplikativne učinke pri drugih, ne zgolj nastanitvenih storitvah? O tem voditeljica Tina Lamovšek in gosti: - Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev, - Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije, - Matija Vimpolšek, predsednik Združenja turističnih kmetij. Naši dopisniki predstavljajo turistični utrip z Obale, iz Gorenjske in zdravilišč, strokovnjakinja za turizem Maja Uran Maravič pa ocenjuje uspešnost turističnih bonov.
Ministrstvo za pravosodje je v medresorsko usklajevanje posredovalo predlog novele kazenskega zakonika, ki vsebuje tudi spremembe kaznivega dejanja posilstva. Spomnimo: lani je po oprostilni sodbi, ki jo je izreklo koprsko sodišče v primeru posilstva, in obsežni medijski kampanji nevladnih organizacij ministrstvo podprlo tako imenovani model "da pomeni da'', vendar se na tem področju do danes nič ni spremenilo. Zdajšnja ministrica Lilijana Kozlovič tega koncepta privolitve ne podpira temveč se zavzema za tako imenovani »model veto«. Kaj konkretno pomenijo predvidene spremembe in v kakšno smer gredo, voditeljica Martina Černe in gostje: - Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na Ministrstvu za pravosodje, - Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenija, - Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo in - profesor Matjaž Ambrož iz Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Letošnje poletje ni sušno, zato z vodooskrbo v slovenski Istri ni večjih težav. Kljub temu so razprave o novem vodnem viru še vedno aktualne, saj Istra vode nima dovolj, pri tej strateški dobrini je odvisna od drugih - sosednjih vodovodov. Ministrstvo za okolje in prostor meni, da bi lahko bilo zajetje potoka Suhorca prava za rešitev za varno in zanesljivo vodooskrbe Istre. Obalni župani korak naprej pozdravljajo, brkinsko kraški ne, krajani ob predvidenem zajetju pa odločno proti. O tem voditeljica Tjaša Škamperle in gostje: - Metka Gorišek, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, - Primož Turšič, direktor kraškega vodovoda, - Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda, - Aleš Bržan, župan Kopra, - Robert Smrdelj, župan Pivke.
Potem ko si je Slovenija na pogajanjih o sedemletnem evropskem proračunu in skladu za okrevanje zagotovila skupno več kot 10 milijard evrov, od tega dobro polovico nepovratnih, jo čaka zahtevna naloga. Najti bo treba kakovostne projekte, za katere bomo namenili te finančne vire. Smo pripravljeni na to zahtevno nalogo? Kateri projekti bodo imeli prednost? Bodo v ospredju tudi digitalne vsebine in ne zgolj ceste in stavbe? O vsem tem v današnjem Studiu ob sedemnajstih z voditeljico Urško Jereb. Gostje: - Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka v Službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko, - Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, - Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj, eden od pogajalcev.
Evropski parlament je te dni zahteval spremembo dogovora o večletnem finančnem okviru Evropske unije, ki so ga po dolgotrajnih in zahtevnih pogajanjih dosegli voditelji držav in vlad. Evropski poslanci med drugim opozarjajo na zmanjšanje obsega financiranja okoljskih programov, kar ogroža uresničitev podnebnih ciljev Unije. Kaj z okoljskega vidika prinaša finančni dogovor, zakaj so ta vprašanja pomembna tudi ali pa še posebej v luči pokoronske gospodarske krize, kje so na tem področju priložnosti za Slovenijo, pa tudi kako preiti na večjo trajnostno naravnanost v panogi, ki jo je pandemija najbolj prizadela – to je turizem. O vsem tem se avtorica Špela Novak pogovarja s predstavniki evropske komisije, akademske sfere, okoljskih organizacij.
Po tednih opozoril in svaril pred okužbo s koronavirusom smo se nekako navadili, da se ob pozdravu ne rokujemo, nosimo maske in vzdržujemo priporočeno razdaljo meter in pol. Bo ta tako imenovana nova normalnost imela dolgoročne posledice? Bomo zaradi teh družbenih omejitev, zakritih obrazov in šolanja na daljavo vzgojili drugačne šolarje, študente in državljane? O vsem tem v reprizi Intelekte voditeljica Špela Šebenik in gostje: specialistki klinične psihologije in psihoterapevtki dr. Polona Matjan Štuhec in Bojana Moškrič, obe z Inštituta za klinično psihologijo in psihoterapijo, sociolog redni prof. dr. Roman Kuhar, tudi dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in pedagog izr. prof. dr. Damijan Štefanc, prav tako z ljubljanske filozofske fakultete.
Koronavirus spreminja tudi cilje naših dopustov, namesto za morje se številni odločajo za gore, med njimi tudi slabo pripravljeni in neizkušeni obiskovalci. Kakšne so posebnosti letošnje planinske sezone, kako obremenjeni so gorski reševalci in kako zaupanje spletnim informacijam o planinskih poteh in ciljih lahko izjalovi načrte - o vsem tem v Studiu ob 17-ih iz Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Aljana Jocif z gosti o varnosti, preventivi in urejanju varnih poti, za katere skrbi 763 markacistov. Gostje: - Janez Rozman, predsednik Gorsko reševalne zveze Slovenije, - Uroš Kušar, gorski policist, - Gregor Kofler, gorski vodnik, - Boštjan Gortnar, inštruktor markacist.
Evropska unija se je z Zelenim dogovorom zvezala, da bo do leta 2050 postala ogljično nevtralna. Komisija je pripravila strategije za preoblikovanje posameznih področij, med drugim za trajnostno pridelavo in porabo hrane, imenovano Od vil do vilic, ter strategijo biotske raznovrstnosti. Pri teh imajo pomembno vlogo kmetje, kot skrbniki podeželjskega prostora. Cilji strategij so zelo ambiciozni. Med drugim zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za polovico v desetih letih in povečanje obsega ekološke pridelave hrane na četrtino kmetijskih površin. Družba od kmetov pričakuje, ne samo, da bodo pridelovali varno in zdravo hrano, ampak da bodo to počeli tako, da bodo ohranjali naravne vire in okolje. Kako to doseči? Kakšne so zelene tehnologije pridelave hrane, so slovenskim kmetom dostopne? Koliko bodo po koronskih krizah potrošniki dovzetni na hrano, ki bo nosila oznake, da je pridelana z manj nafte, manj vode in manj pesticidi? O tem Jernejka Drolec pogovarjala in gosti: • Jože Podgoršek, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo, • Anton Jagodic, predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, • Mario Lešnik, profesor na Fakulteti za biosistemske vede in kmetijstvo Maribor, • Zvone Černelič, biodinamični kmet in predsednik Društva za biodonamično gospodarjenje Ajda Posavje.
Javnost verodostojne informacije še vedno v največji meri išče pri neodvisnih javnih medijih. Enega od neizpodbitnih dokazov za to je navrgel tudi nepričakovan prihod pandemije covida-19. In eden redkih pozitivnih. Prav zadnje mesece so se ljudje na javne medije pogosteje obračali kot na glavni vir zaupanja vrednih, zanesljivih, preverljivih in ažurnih informacij. A ne glede na to se iz dneva v dan daljša tudi seznam težav, s katerimi se soočajo javni mediji. Od trenda zmanjševanja sredstev, neposrednih političnih napadov in odpuščanj do prihodnosti, ki primat napoveduje globalnim medijskim gigantom. O vlogi javnih medijev v sodobni družbi in njihovi usodi bomo v Studiu ob 17h razmišljali skupaj s komunikologom in profesorjem na Fakulteti za družbene vede dr. Slavkom Splichalom, novinarjem, urednikom in višjim svetovalcem pri Evropski radiotelevizijski uniji Borisom Bergantom in novinarjem na portalu Pod črto, predavateljem in sovoditeljem podkastov na mreži Marsowci Lenartom Kučićem.
Ker se težkih kompromisov med vsaj 27-imi bolj ali manj različnimi interesi ne da sklepati na daljavo, prek videopovezav, so voditelji članic in institucij Evropske unije tokrat prvič po izbruhu pandemije pripotovali na zasedanje v Bruselj. O ambicioznem predlogu sklada za okrevanje in zahtevnem sedemletnem proračunskem okviru so se pogajali na ločenih in skupnih sestankih, sklepali so načelne in nenačelne koalicije, ponujali konstruktivne in sebične rešitve. Kakšen je končni izplen, kakšna so sporočila zasedanja in kaj čaka države, Evropejce in Unijo, predstavljamo, razčlenjujemo in kometiramo v tokratni oddaji. Gostje: - Mojmir Mrak z ljubljanske Ekonomske fakultete, - Marko Lovec s Fakultete za družbene vede, - Zoran Stančič vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, - Jure Vršnak z direktorata za evropske zadeve na Zunanjem ministrstvu.
Volitve v Severni Makedoniji so po pričakovanjih potrdile odnos političnih sil v državi. Prihodnja vlada bo verjetno odvisna od pogajanj z albanskimi političnimi strankami. Dogodki v Severni Makedoniji vse bolj dokazujejo, da teza oziroma pomen te države na Balkanu prekaša njeno velikost. O tem z gosti v današnjem Studiu ob 17h, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.
Vse več žitnih polj je požetih, zato že lahko govorimo tudi o kakovosti in količini letošnje letine. Ta nikakor ne bo dosegla lanskoletne, kot kaže, pa to velja tudi za odkupne cene pšenice. Kakšnega in koliko domačega kruha bomo jedli in kako bomo v prihodnje sploh pridelovali hrano? Kako pomembna je samooskrba s hrano, smo imeli priložnost spoznati tudi letos, ko nas je k temu na nek način prisilil koronavirus. O žetvi, pa tudi o pridelavi hrane v luči klimatskih sprememb govorijo Franc Küčan, kmet in pogajalec za ceno, Branko Virag iz Panvite, direktor kmetijstva in prav tako član pogajalske skupine ter Niko Miholič iz ljutomerskega Panorganixa.
Za invalide je ena pomembnejših pravic - pravica do obnovitvene rehabilitacije. Ta jim omogoča, da kljub težji gibalni oviranosti vzdržujejo psihofizično kondicijo in pripomore k upočasnitvi napredovanja obolenja, predvsem pa preprečuje nastanek sekundarnih zapletov invalidnosti. Tokrat bomo opozorili predvsem na zaplete, ki so nastali, ker skupinska obnovitvena rehabilitacija ni urejena z ustrezno zakonodajo. Zakaj je Računsko sodišče zahtevalo začetek postopka za oceno ustavnosti in kaj se zdaj pričakuje? Kako bosta obnovitvena rehabilitacija invalidov in zdravstveno letovanje otrok in mladine urejena po novem, kako se bo to uresničevalo v praksi in kako to sprejemajo uporabniki – o vsem tem z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih. Oddajo vodi Petra Medved.
Pandemija je zelo negativno vplivala na javne finance. Tekoči proračunski primanjkljaj je že več kot dve milijardi evrov. Prihodkov je za okoli desetino manj, izdatki pa so višji za skoraj 12 odstotkov. Obsežni svežnji pomoči prebivalstvu in gospodarstvu se financirajo z zadolževanjem. Stroga fiskalna pravila so začasno umaknjena. Toda do kdaj? Koliko je sploh še manevrskega prostora, da se država ne ujame v negativno spiralo zadolženosti? O tem finančni minister Andrej Šircelj, predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, direktorica Urada za makroekonomske odnose in razvoj Maja Bednaš ter borznik Primož Cencelj. Voditeljica je Zdenka Bakalar.
Neveljaven email naslov