Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V času energetskega prehoda, draginje in pospešene digitalizacije se zdi, da je vedno premalo sredstev za dobre projekte, ki bi prispevali k razvojnemu preboju. Evropska unija je oblikovala različne sklade za financiranje naložb, še vedno pa so najbolj koristna in zaželena nepovratna kohezijska sredstva. Smo pred novim proračunskim obdobjem, v katerem bo Sloveniji do 2027 na voljo 3,26 milijarde evrov kohezijskega denarja. Namenjen bo za inovacije, zeleno preobrazbo, podporo trgu dela, zdravje in prestrukturiranje premogovnih regij. O pripravah na črpanje in učinku doslej porabljenih sredstev, pa tudi o načrtih za podporo znanosti, raziskavam, digitalizaciji in obnovljivim virom energije voditeljica Maja Derčar s sogovorniki v studiu.
Gostje:
Marko Koprivc, državni sekretar na Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko;
Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta;
Peter Wostner, Urad za makroekonomske analize in razvoj;
Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo, pristojna za energetiko.
Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V času energetskega prehoda, draginje in pospešene digitalizacije se zdi, da je vedno premalo sredstev za dobre projekte, ki bi prispevali k razvojnemu preboju. Evropska unija je oblikovala različne sklade za financiranje naložb, še vedno pa so najbolj koristna in zaželena nepovratna kohezijska sredstva. Smo pred novim proračunskim obdobjem, v katerem bo Sloveniji do 2027 na voljo 3,26 milijarde evrov kohezijskega denarja. Namenjen bo za inovacije, zeleno preobrazbo, podporo trgu dela, zdravje in prestrukturiranje premogovnih regij. O pripravah na črpanje in učinku doslej porabljenih sredstev, pa tudi o načrtih za podporo znanosti, raziskavam, digitalizaciji in obnovljivim virom energije voditeljica Maja Derčar s sogovorniki v studiu.
Gostje:
Marko Koprivc, državni sekretar na Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko;
Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta;
Peter Wostner, Urad za makroekonomske analize in razvoj;
Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo, pristojna za energetiko.
Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Potem ko si je Slovenija na pogajanjih o sedemletnem evropskem proračunu in skladu za okrevanje zagotovila skupno več kot 10 milijard evrov, od tega dobro polovico nepovratnih, jo čaka zahtevna naloga. Najti bo treba kakovostne projekte, za katere bomo namenili te finančne vire. Smo pripravljeni na to zahtevno nalogo? Kateri projekti bodo imeli prednost? Bodo v ospredju tudi digitalne vsebine in ne zgolj ceste in stavbe? O vsem tem v današnjem Studiu ob sedemnajstih z voditeljico Urško Jereb. Gostje: - Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka v Službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko, - Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, - Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj, eden od pogajalcev.
Evropski parlament je te dni zahteval spremembo dogovora o večletnem finančnem okviru Evropske unije, ki so ga po dolgotrajnih in zahtevnih pogajanjih dosegli voditelji držav in vlad. Evropski poslanci med drugim opozarjajo na zmanjšanje obsega financiranja okoljskih programov, kar ogroža uresničitev podnebnih ciljev Unije. Kaj z okoljskega vidika prinaša finančni dogovor, zakaj so ta vprašanja pomembna tudi ali pa še posebej v luči pokoronske gospodarske krize, kje so na tem področju priložnosti za Slovenijo, pa tudi kako preiti na večjo trajnostno naravnanost v panogi, ki jo je pandemija najbolj prizadela – to je turizem. O vsem tem se avtorica Špela Novak pogovarja s predstavniki evropske komisije, akademske sfere, okoljskih organizacij.
Po tednih opozoril in svaril pred okužbo s koronavirusom smo se nekako navadili, da se ob pozdravu ne rokujemo, nosimo maske in vzdržujemo priporočeno razdaljo meter in pol. Bo ta tako imenovana nova normalnost imela dolgoročne posledice? Bomo zaradi teh družbenih omejitev, zakritih obrazov in šolanja na daljavo vzgojili drugačne šolarje, študente in državljane? O vsem tem v reprizi Intelekte voditeljica Špela Šebenik in gostje: specialistki klinične psihologije in psihoterapevtki dr. Polona Matjan Štuhec in Bojana Moškrič, obe z Inštituta za klinično psihologijo in psihoterapijo, sociolog redni prof. dr. Roman Kuhar, tudi dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in pedagog izr. prof. dr. Damijan Štefanc, prav tako z ljubljanske filozofske fakultete.
Koronavirus spreminja tudi cilje naših dopustov, namesto za morje se številni odločajo za gore, med njimi tudi slabo pripravljeni in neizkušeni obiskovalci. Kakšne so posebnosti letošnje planinske sezone, kako obremenjeni so gorski reševalci in kako zaupanje spletnim informacijam o planinskih poteh in ciljih lahko izjalovi načrte - o vsem tem v Studiu ob 17-ih iz Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Aljana Jocif z gosti o varnosti, preventivi in urejanju varnih poti, za katere skrbi 763 markacistov. Gostje: - Janez Rozman, predsednik Gorsko reševalne zveze Slovenije, - Uroš Kušar, gorski policist, - Gregor Kofler, gorski vodnik, - Boštjan Gortnar, inštruktor markacist.
Evropska unija se je z Zelenim dogovorom zvezala, da bo do leta 2050 postala ogljično nevtralna. Komisija je pripravila strategije za preoblikovanje posameznih področij, med drugim za trajnostno pridelavo in porabo hrane, imenovano Od vil do vilic, ter strategijo biotske raznovrstnosti. Pri teh imajo pomembno vlogo kmetje, kot skrbniki podeželjskega prostora. Cilji strategij so zelo ambiciozni. Med drugim zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za polovico v desetih letih in povečanje obsega ekološke pridelave hrane na četrtino kmetijskih površin. Družba od kmetov pričakuje, ne samo, da bodo pridelovali varno in zdravo hrano, ampak da bodo to počeli tako, da bodo ohranjali naravne vire in okolje. Kako to doseči? Kakšne so zelene tehnologije pridelave hrane, so slovenskim kmetom dostopne? Koliko bodo po koronskih krizah potrošniki dovzetni na hrano, ki bo nosila oznake, da je pridelana z manj nafte, manj vode in manj pesticidi? O tem Jernejka Drolec pogovarjala in gosti: • Jože Podgoršek, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo, • Anton Jagodic, predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, • Mario Lešnik, profesor na Fakulteti za biosistemske vede in kmetijstvo Maribor, • Zvone Černelič, biodinamični kmet in predsednik Društva za biodonamično gospodarjenje Ajda Posavje.
Javnost verodostojne informacije še vedno v največji meri išče pri neodvisnih javnih medijih. Enega od neizpodbitnih dokazov za to je navrgel tudi nepričakovan prihod pandemije covida-19. In eden redkih pozitivnih. Prav zadnje mesece so se ljudje na javne medije pogosteje obračali kot na glavni vir zaupanja vrednih, zanesljivih, preverljivih in ažurnih informacij. A ne glede na to se iz dneva v dan daljša tudi seznam težav, s katerimi se soočajo javni mediji. Od trenda zmanjševanja sredstev, neposrednih političnih napadov in odpuščanj do prihodnosti, ki primat napoveduje globalnim medijskim gigantom. O vlogi javnih medijev v sodobni družbi in njihovi usodi bomo v Studiu ob 17h razmišljali skupaj s komunikologom in profesorjem na Fakulteti za družbene vede dr. Slavkom Splichalom, novinarjem, urednikom in višjim svetovalcem pri Evropski radiotelevizijski uniji Borisom Bergantom in novinarjem na portalu Pod črto, predavateljem in sovoditeljem podkastov na mreži Marsowci Lenartom Kučićem.
Ker se težkih kompromisov med vsaj 27-imi bolj ali manj različnimi interesi ne da sklepati na daljavo, prek videopovezav, so voditelji članic in institucij Evropske unije tokrat prvič po izbruhu pandemije pripotovali na zasedanje v Bruselj. O ambicioznem predlogu sklada za okrevanje in zahtevnem sedemletnem proračunskem okviru so se pogajali na ločenih in skupnih sestankih, sklepali so načelne in nenačelne koalicije, ponujali konstruktivne in sebične rešitve. Kakšen je končni izplen, kakšna so sporočila zasedanja in kaj čaka države, Evropejce in Unijo, predstavljamo, razčlenjujemo in kometiramo v tokratni oddaji. Gostje: - Mojmir Mrak z ljubljanske Ekonomske fakultete, - Marko Lovec s Fakultete za družbene vede, - Zoran Stančič vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, - Jure Vršnak z direktorata za evropske zadeve na Zunanjem ministrstvu.
Volitve v Severni Makedoniji so po pričakovanjih potrdile odnos političnih sil v državi. Prihodnja vlada bo verjetno odvisna od pogajanj z albanskimi političnimi strankami. Dogodki v Severni Makedoniji vse bolj dokazujejo, da teza oziroma pomen te države na Balkanu prekaša njeno velikost. O tem z gosti v današnjem Studiu ob 17h, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.
Vse več žitnih polj je požetih, zato že lahko govorimo tudi o kakovosti in količini letošnje letine. Ta nikakor ne bo dosegla lanskoletne, kot kaže, pa to velja tudi za odkupne cene pšenice. Kakšnega in koliko domačega kruha bomo jedli in kako bomo v prihodnje sploh pridelovali hrano? Kako pomembna je samooskrba s hrano, smo imeli priložnost spoznati tudi letos, ko nas je k temu na nek način prisilil koronavirus. O žetvi, pa tudi o pridelavi hrane v luči klimatskih sprememb govorijo Franc Küčan, kmet in pogajalec za ceno, Branko Virag iz Panvite, direktor kmetijstva in prav tako član pogajalske skupine ter Niko Miholič iz ljutomerskega Panorganixa.
Za invalide je ena pomembnejših pravic - pravica do obnovitvene rehabilitacije. Ta jim omogoča, da kljub težji gibalni oviranosti vzdržujejo psihofizično kondicijo in pripomore k upočasnitvi napredovanja obolenja, predvsem pa preprečuje nastanek sekundarnih zapletov invalidnosti. Tokrat bomo opozorili predvsem na zaplete, ki so nastali, ker skupinska obnovitvena rehabilitacija ni urejena z ustrezno zakonodajo. Zakaj je Računsko sodišče zahtevalo začetek postopka za oceno ustavnosti in kaj se zdaj pričakuje? Kako bosta obnovitvena rehabilitacija invalidov in zdravstveno letovanje otrok in mladine urejena po novem, kako se bo to uresničevalo v praksi in kako to sprejemajo uporabniki – o vsem tem z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih. Oddajo vodi Petra Medved.
Pandemija je zelo negativno vplivala na javne finance. Tekoči proračunski primanjkljaj je že več kot dve milijardi evrov. Prihodkov je za okoli desetino manj, izdatki pa so višji za skoraj 12 odstotkov. Obsežni svežnji pomoči prebivalstvu in gospodarstvu se financirajo z zadolževanjem. Stroga fiskalna pravila so začasno umaknjena. Toda do kdaj? Koliko je sploh še manevrskega prostora, da se država ne ujame v negativno spiralo zadolženosti? O tem finančni minister Andrej Šircelj, predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, direktorica Urada za makroekonomske odnose in razvoj Maja Bednaš ter borznik Primož Cencelj. Voditeljica je Zdenka Bakalar.
Kaj prinaša nova medijska zakonodaja? Ministrstvo za kulturo bo pojasnilo pripravljene spremembe zakonov o medijih, o RTV Slovenija in o Slovenski tiskovni agenciji. Javna razprava se po manj kot tednu dni izteka jutri. Kakšne so pripombe, kakšne finančne posledice in nenazadnje kakšen bo vpliv na slovensko medijsko krajino? O vsem tem z gosti v današnjem Studiu ob 17h. Oddajo vodi Aleš Kocjan.
Natanko 100 let po požigu Narodnega doma se danes v Trstu srečujeta predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella, stavba Narodnega doma pa se, vsaj na papirju, vrača v slovenske roke. Veliko prahu je dvignila odločitev predsednikov, da se ob tem poklonita pri dveh bazoviških spomenikih; pri spominskem znamenju ustreljenim protifašistom in pri bazoviški fojbi. Kaj pomeni današnje dogajanje na Tržaškem za slovensko-italijanske odnose? Bosta obe strani zaprli boleče zgodovinsko poglavje in se skupaj zazrli v prihodnost? O tem v živo iz Trsta ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila, predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj ter zgodovinar in nekdanji ravnatelj Narodne in študijske knjižnice v Trstu Milan Pahor. Pogovor vodi Blaž Ermenc.
Med največjimi žrtvami krize zaradi novega korona virusa je zagotovo zračni promet in z njim povezane panoge. Že zdaj je jasno, da številni prevozniki ene največjih kriz ne bodo preživeli, negotov položaj rešujejo z ostrimi rezi in množičnimi odpuščanji. Tudi v Fraportu bo prihodnji teden odpoved dobilo več kot 80 zaposlenih. Kako koronavirus spreminja letalski promet, kakšna bo usoda letalstva in nenazadnje, kaj bo z letalsko povezanostjo Slovenije z gosti v današnjem Studiu ob 17h. Oddajo vodi Simeona Rogelj.
Sredi marca se je z ustavitvijo številnih dejavnosti začelo za mala in srednje velika podjetja nesluteno, negotovo in v marsičem povsem drugačno obdobje. Uspešni podjetniki pravijo, da je čez noč postalo najbolj pomembno, kaj si ustvaril v preteklosti, koliko ti ljudje zaupajo in kakšne odnose si zgradil v podjetju, pa tudi, ali imaš denarno rezervo in kako vlada ravna za pomoč gospodarstvu. V Studiu poslušajte izkušnje in razmišljanja podjetnikov, ki so razvili odpornost na krizo. Gostje bodo Marko Lotrič, Dušan Omerčević in Marko Lukić. Z vami bo Maja Derčar.
Poletje je obdobje, ko je ponudbe študentskega dela največ. A letos so se razmere na trgu dela zelo spremenile. Podjetja so čez noč ostala brez naročil in številni so izgubili delo. Preverjamo vpliv krize na študentsko delo in predstavljamo posledice tega. So se urne postavke študentov v obdobju krize znižale? Kateri delodajalci povprašujejo po študentih? In kaj prinaša jesen? V Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Urško Valjavec.
Se bodo prvega septembra vrnili v šolo vsi osnovnošolci in dijaki? Ali bodo uvedene kombinacije pouka v razredu in po spletu ali je spet pričakovati popolno zaprtje šol? Pristojni na to vprašanje odgovarjajo: vse bo odvisno od epidemioloških razmer v državi. V tokratnem Studiu ob 17-ih na Prvem bodo o pripravah na novo šolsko leto govorili predstavniki ministrstva za izobraževanje, zavoda za šolstvo in ravnateljev - z voditeljico Natašo Lang.
V zelo skrb vzbujajočih razmerah zaradi povečevanja števila okužb s koronavirusom tako znotraj države kot v soseščini so na Hrvaškem potekale parlamentarne volitve. V tradicionalno največji spopad med desnosredinsko HDZ premierja Andreja Plenkovića in levosredinsko SDP so se tudi tokrat nekoliko bolj vmešale še nekatere stranke, denimo desničarsko gibanje, zbrano okrog pevca Miroslava Škore, in levo-zelena koalicija. V kampanji pa so bile spet poudarjene ideološke teme, denimo pravica do splava. O izidih volitev na Hrvaškem, prihodnosti države in slovensko-hrvaških odnosih Špela Novak z gosti.
Ob vnovičnem povečevanju števila okužb s koronavirusom pri nas in v sosednjih državah je vlada v okviru četrtega protikoronskega zakona predlagala tudi pravno podlago za uvedbo mobilne aplikacije za spremljanje stikov z okuženimi in nadzora karantene. Kdo bo razvil aplikacijo, katere podatke bo zbirala, koliko časa, kje se bodo hranili, kdo vse bo do njih dostopal, za koga bo prostovoljna in za koga obvezna in koliko ljudi si jo mora namestiti, da bo učinkovita? Ali bo slovenska aplikacija sledila samo okužbam ali tudi ljudem? Kakšne so izkušnje v Italiji in Nemčiji? Odgovore išče voditeljica Urška Henigman z dopisnikoma Igorjem Juričem in Jankom Petrovcem ter gosti v studiu. To so Tina Bregant, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri informacijski pooblaščenki, Filip Dobranić, Inštitut Danes je nov dan in Mako Grobelnik, glasnik digitalnih tehnologij in raziskovalec.
V Rusiji se je končalo glasovanje o ustavnih spremembah, včeraj je glasoval tudi predsednik države Vladimir Putin. Referendum bi moral biti že 22. aprila, vendar so ga zaradi pandemije koronavirusa preložili na 25. junij, ko se je glasovanje tudi začelo. Reforme naj bi med drugim okrepile zakonodajno vejo oblasti, predvsem pa bodo aktualnemu predsedniku Putinu omogočile bivanje v Kremlju do leta 2036. O političnih razlogih in posledicah takšnega avtokratskega manevra razmišljajo voditelj Miha Lampreht in gostje v studiu: - Bojko Bučar, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, - Anton Rupik, pubicist in nekdanji diplomat, - Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.
Neveljaven email naslov