Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu tedna razglasil priključitev štirih ukrajinskih regij Rusiji. Proruske oblasti so v zasedenih ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson v dneh od 23. do 27. septembra izvedle tako imenovane referendume, na katerih se je po njihovih navedbah prebivalstvo odločilo za izstop iz Ukrajine in za priključitev Rusiji. Združeni narodi, Zahod in Ukrajina so referendume označili za nezakonite in jih ne priznavajo. Kaj nedopustno zaokrožanje ozemelj pomeni za potek vojne v Ukrajini, za odnose Rusije s svetom, zlasti pa, kaj vse to pomeni za Rusijo samo in za razmerja znotraj države, voditelj Miha Lampreht s sogovorniki.
Gostje:
Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija v Moskvi;
dr. Andrej Benedejčič, nekdanji veleposlanik v Moskvi in pri zvezi NATO, državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost;
dr. Denis Mancevič, politolog in poslovnež;
Branko Soban, komentator in publicist.
4542 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu tedna razglasil priključitev štirih ukrajinskih regij Rusiji. Proruske oblasti so v zasedenih ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson v dneh od 23. do 27. septembra izvedle tako imenovane referendume, na katerih se je po njihovih navedbah prebivalstvo odločilo za izstop iz Ukrajine in za priključitev Rusiji. Združeni narodi, Zahod in Ukrajina so referendume označili za nezakonite in jih ne priznavajo. Kaj nedopustno zaokrožanje ozemelj pomeni za potek vojne v Ukrajini, za odnose Rusije s svetom, zlasti pa, kaj vse to pomeni za Rusijo samo in za razmerja znotraj države, voditelj Miha Lampreht s sogovorniki.
Gostje:
Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija v Moskvi;
dr. Andrej Benedejčič, nekdanji veleposlanik v Moskvi in pri zvezi NATO, državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost;
dr. Denis Mancevič, politolog in poslovnež;
Branko Soban, komentator in publicist.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ko so se konec prejšnjega meseca v Velenju pojavili plakati s svastiko in neprikrito rasistično vsebino, so se v slovenskem javnem prostoru odprle debate o novem prebujanju fašizma. Pa seveda ne gre samo za Slovenijo. Ne gre namreč prezreti, da se povsod na svetovnem severu, od San Francisca do Vladivostoka, že leta krepijo družbeno-politične sile, ki se sami svastiki in drugim fašističnim simbolom morda še ogibljejo, ki pa z govorico, ki jo uporabljajo na spletu pa tudi drugod v javnem prostoru, ter političnimi programi, s katerimi se podajajo na volitve, številne zgodovinarje, sociologe, politologe pa tudi povsem navadne državljanke in državljane vendarle spominjajo na zgodovinski fašizem. Kako utemeljene pravzaprav so te primerjave? Koliko podobnosti je med strankami, ki so v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja prevzele oblast v dobršnem delu evropskih držav, in današnjo skrajno desnico? Imamo res opravka z novim prebujanjem fašizma – ali pač z nečim drugim? Predvsem pa – zakaj ta nova politika, naj jo imenujemo tako ali drugače, danes sploh uspeva? Koga vse nagovarja in zakaj številni temu nagovoru tudi prisluhnejo? Zakaj se, navsezadnje, zdi, da ta hip ne levica ne liberalna sredina ne tradicionalna desnica nimajo pravega odgovora na nastop te nove politične sile, če jo lahko tako imenujemo? – To so vprašanja, ki nas zaposlujejo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom: politologinja dr. Danica Fink Hafner, sociolog dr. Gorazd Kovačič in zgodovinar dr. Dušan Nećak.
Vse pogosteje slišimo opozorila zdravstvene stroke o tem, da je cepljenje varna in učinkovita zaščita pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi. Hkrati so vse glasnejša nasprotovanja tistih, ki temu ne zaupajo in so prepričani, da so cepiva nevarna. Kako se informirati v poplavi nasprotujočih si informacij? Zakaj se je cepljenje znašlo v polju ideoloških razprav? In nenazdanje, kaj pomeni, da se nekatere bolezni vračajo v kraje, v katerih jih že dolgo ali pa sploh ni bilo?
Starajoča se družba oziroma demografija in starostna struktura prebivalstva bodo eden največjih izzivov, ki čakajo Evropo. Žal je slika v Sloveniji še bolj črna in posledice bodo precej strašljive. Upokojencev bo vse več, tistih, ki vplačujejo v blagajno, pa zaradi skromne natalitete, vse manj. Narasli bodo stroški za zdravstvo, dolgotrajno osrbo, v prvi vrsti pa bo vprašanje kako napolniti pokojninsko blagajno. Že danes nastaja vrzel na trgu dela. Je rešitev tudi v premišljenih migracijah? Kje so rešitve starajoče se družbe – o tem z nekaterimi slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kako dragi so svetovni športni spektakli? Svetovno prvenstvo v nogometu je še leta 2010 Južnoafriško republiko stalo le približno dve milijardi evrov in pol, štiri leta zatem so Brazilci v nogometni mundial vložili že več kot 10 milijard, podobno kot Rusi letos. Rekord ima Rusija z zimskimi olimpijskimi igrami v Sočiju, ko je porabila blizu 50 milijard. V oddaji o tem, kje so motivi za to, da si nekatere države tako vneto prizadevajo za organiziranje teh velikih športnih dogodkov. Voditelj Igor Tominec in dopisniki.
Turistični delavci ob uspešnih kazalnikih napovedujejo še eno uspešno sezono. Hkrati pa se srečujejo z velikim pomanjkanjem kuharjev in natakarjev. Do konca maja so delodajalci potrebovali skoraj 5 tisoč delavcev, med njimi kar polovico natakarjev. Kako se znajdejo delodajalci, kako med glavno sezono zmorejo delo preobremenjeni delavci deficitarnih poklicev, kako pogosto kadrovske vrzeli krpajo tujci? In še: kaj lahko Sloveniji prinese prost pretok delovne sile iz Hrvaške, kjer za zdaj primanjkuje približno 15 tisoč turističnih delavcev?
Kakšna bo usoda Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna po padcu državnega prostorskega načrta in kakšen vpliv ima vojaška dejavnost na zdravje več kot 20 tisoč državljanov, ki živijo v njegovi neposredni bližini? Ustavno sodišče je namreč razveljavilo načrt, saj pripravljavcem ni uspelo dokazati, da omenjena dejavnost na poligonu Poček nima škodljivega vpliva na pitno vodo. Pravica do nje pa je zapisana v ustavo.
Predsednik države Borut Pahor je povedal, da se bo v sredo srečal s predsednikom parlamenta Matejem Toninom. Pogovarjala se bosta o tem, kako bodo tekli formalni postopki za oblikovanje nove vlade. S predstavniki poslanskih skupin se bo Pahor srečal ob koncu tega tedna ali v začetku prihodnjega, nobenega dvoma pa ni, da bo mandat najprej ponudil zmagovalcu volitev, predsedniku SDS Janezu Janši, tudi če ne bo jasno, ali ima parlamentarno večino. Samo v primeru, če bo nedvoumno in preverjeno informacijo, da je večino glasov zbral kdo drug, se bo Janša odrekel mandatu in bo Pahor podelil mandat drugemu kandidatu.
Ustanovna seja, s katero bo novi sklic državnega zbora uradno začel svoje delo, bo morda prinesla odgovor na ključno vprašanje povolilnega obdobja, in sicer, kakšno vladno koalicijo bomo dobili. Volitve predsednika državnega zbora so namreč doslej praviloma nakazovale, kakšna večina je pozneje sestavila vlado. Vprašanje, ali Janez Janša ali Marjan Šarec, za zdaj ostaja brez odgovora.
vropska komisija ni podala mnenja glede tožbe Slovenije proti Hrvaški zaradi neuresničevanja arbitražne razsodbe o meji. Slovenija je nad to odločitvijo razočarana. Gre za prevlado politike nad pravom, se glasijo slovenske ocene. Za Hrvaško pa je to še ena potrditev, da gre za dvostransko vprašanje. Premier v odstopu Miro Cerar napoveduje, da bo vlada do sredine julija vložila tožbo proti Hrvaški pred Sodiščem Evropske unije.
Šolarji odhajajo na zaslužene počitnice. Na malo več kot tretjini osnovnih šol pa se v teh dneh pripravljajo na poskus drugačne organiziranosti jutranjega in podaljšanega bivanja ter interesnih dejavnosti. Na nekaj šolah se bodo prvošolci obvezno učili prvi tuji jezik, v sedmem pa bo postal obvezen drugi tuji jezik. Slišati je, da se pri poskusu v šolah zatika.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Novih kadrov ni, saj na razpise ni prijav. Pomanjkanje je precejšnje, pristojni rešitev nimajo, medicinske sestre pa so medtem vse bolj obremenjene; povečujejo se bolniške odsotnosti in ponekod je že negotova tudi varnost pacientov. Kako ukrepati in kako preprečiti najhujše?
Muhasto vreme, ki traja že nekaj tednov in skoraj vsak dan prinese kakšno neurje, je povzročilo precej škode. Najhuje je bilo pred enim tednom v Beli krajini, kjer je debela toča povzročila skoraj 20-milijonsko škodo, zaradi česar je občina Črnomelj upravičena do državne pomoči. V oddaji o tem ali je tako dolgo obdobje nestanovitnega vremena še običajno, kako se ob ujmah odzivajo pristojni, ter predvsem o tem, kako in kdaj bo povrnjena škoda.
Ruska kandidatura za svetovno prvenstvo, prvo v Vzhodni Evropi, je prineslo precej zanimivega dogajanja. 12 stadionov v 11. mestih je pripravljenih, Rusija obljublja spektakel. Podrobneje predstavljamo prizorišča in težave, s katerimi so se soočali organizatorji. Pregledujemo finančni vidik takšnega tekmovanja ter favorite pa tudi tiste, ki jih na prvenstvu ne bo.
Pomanjkanje delavcev je na domačem trgu dela ponekod hud problem. Rešujejo ga z delavci iz tujine. Od kod prihajajo ti, v katerih panogah jih zaposlujejo največ in kakšni so delovni pogoji? Najpogostejše kršitve se nanašajo na delovni čas, nedostojne nastanitve in neizplačilo plač. Običajno govorimo o premalo plačanih delavcih, ki predstavljajo socialni dumping.
Ves svet je bil v pričakovanju zgodovinskega srečanja med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom. Podpisala sta skupno izjavo o popolni denuklearizaciji Korejskega polotoka, toda kako dolga bo v resnici pot do odprave jedrskega orožja in kdaj sledi ukinitev sankcij ter gospodarska pomoč, ki si jo želi Koreja? Zanimivo bo tudi kako bodo uskladili interese obeh Korej, Združenih držav, Rusije in Kitajske.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
S svetovnim dnevom čebel je Slovenija postala mednarodno prepoznavna tudi na tem področju in slovenski čebelarji zdaj orjejo ledino še v APITURIZMU – čebelarskem turizmu kot pretvorbi bogate slovenske apikulture v edinstveno turistično izkušnjo. V oddaji o tem kaj razumemo pod tem pojmom, kaj ponuja, kako in kje ga promoviramo.
Neveljaven email naslov