Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Studiu ob 17.00 nadaljujemo niz soočenj županskih kandidatov. Tokrat sta na vrsti mestni občini Velenje in Kranj. Tako v eni kot v drugi so precejšnje težave z dostopnostjo do primarnega zdravstva, v Kranju bode v oči še prihodnost regijske bolnišnice. Kakšna bo perspektiva po zaprtju premogovnika v Velenju, kakšni ukrepi za integracijo priseljencev in nenazadnje, kako do boljše prometne povezljivosti in učinkovitejše stanovanjske politike. Volilni soočenji iz Velenja in Kranja pripravljata Metka Pirc in Aljana Jocif.
4612 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V Studiu ob 17.00 nadaljujemo niz soočenj županskih kandidatov. Tokrat sta na vrsti mestni občini Velenje in Kranj. Tako v eni kot v drugi so precejšnje težave z dostopnostjo do primarnega zdravstva, v Kranju bode v oči še prihodnost regijske bolnišnice. Kakšna bo perspektiva po zaprtju premogovnika v Velenju, kakšni ukrepi za integracijo priseljencev in nenazadnje, kako do boljše prometne povezljivosti in učinkovitejše stanovanjske politike. Volilni soočenji iz Velenja in Kranja pripravljata Metka Pirc in Aljana Jocif.
Evropska turneja ameriškega predsednika se po vrhu najrazvitejših držav G7, po vrhu s Severnoatlantsko zvezo Nato in tudi z državami članicami EU končuje s češnjo na diplomatski torti; srečanje v Ženevi je viselo v zraku, a se bo vendarle zgodilo. Brez običajne skupne novinarske konference obeh predsednikov in pregovorne osebne kemije. Pa vendar, vzajemni interesi obeh držav obstajajo tako na področju strateške varnosti, regionalnih konfliktov in skrbi za okoljevarstvene probleme. Ostajajo pa tudi razhajanja v pojmovanju spoštovanja človekovih pravic, obravnave opozicije in neodvisnih medijev. O vsem tem voditelj Miha Lampreht in sogovorniki: – dopisnica Vlasta Jeseničnik iz Moskve, – dopisnik Andrej Stopar iz Washingtona ter – profesor obramboslovja Vladimir Prebilič in – komentator Branko Soban v radijskem studiu.
Kaj je prinesla dirka po Sloveniji slovenskemu kolesarstvu in kaj Sloveniji kot turistični destinaciji? Kolesarska dirka po Sloveniji postaja vse bolj pomembna športna prireditev pri nas in je po odmevnosti, pa tudi po proračunu že v samem vrhu. Letošnja izvedba je bila prava uspešnica tudi zato, ker se je je udeležil tudi aktualni zmagovalec francoskega Toura Tadej Pogačar ter pritegnil ogromno gledalcev ob traso in pred televizijske zaslone. Kolesarske dirke so lep primer športnega dogodka, ki ima promocijske in ekonomske učinke. Vpliv kolesarskih dirk na turistično prepoznavnost dežel je v tujini znan že desetletja, pri nas pa so bili šele v zadnjih letih narejeni veliki koraki v tej smeri. Povezanost športa in turističnega učinka bosta komentirala voditelj Igor Tominec in direktor Dirke po Sloveniji Bogdan Fink, pogovarjali pa smo se tudi z direktorico Slovenske turistične organizacije Majo Pak, z župani krajev, ki so bili na letošnji trasi dirke, in turističnimi delavci na področju kolesarskega turizma.
Severnoatlantsko zavezništvo snuje obsežno reformo. Ta je osrčju razprav tokratnega zasedanja voditeljev zveze NATO, ki se ga v okviru svoje prve poti v tujino v vlogi ameriškega predsednika udeležuje Joe Biden. Kaj v čezatlantsko partnerstvo prinaša administracija 46. ameriškega predsednika, kaj to pomeni za ameriško in evropsko pozicijo v mednarodnem okolju, kje NATO vidi svojo največjo grožnjo in zakaj je čas za reformo Severnoatlantskega zavezništva dozorel šele po odhodu Donalda Trumpa? Kakšno vlogo zavzema Slovenija v zavezništvu in misijah ter kaj lahko povemo o slovenski samorealizaciji znotraj NATO – to je nekaj tem pogovora voditelja Luke Robida z gosti. Komentirali bodo ne le obrambne temveč tudi politične in gospodarske vidike Bidnove evropske turneje, ki ga vodi še na vrh EU - ZDA ter v Ženevo na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Gostje: - dr. Zlatko Šabič, katedra za mednarodne odnose, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Zaslužni profesor dr. Anton Bebler, - dr. Jelena Juvan, katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Klemen Balanč, politolog.
Na pragu počitniške sezone so se vile vrste pred uradi za izdajanje digitalnih in mobilnih dostopov do e-uprave. Želja po hitrejšem prehodu meje na poti do plaže se je izkazala za učinkovitejšo spodbudo k digitalizaciji kot vse vladne kampanje. Manjši, kot bi želeli, so tudi učinki kampanje za cepljenje proti covidu: v Zasavju se ni ponovila celjska izkušnja cepljenja brez naročanja, zdaj ljudje niso čakali vrstah. Komentiramo skromna pričakovanja glede kandidata za novega pravosodnega ministra ter vladne akrobacije, povezane s preživetjem Slovenske tiskovne agencije in slovenskega turizma. Na evropski turneji spremljamo ameriškega predsednika Bidna in analiziramo posledice vojnih zločinov na Balkanu in ekološkega kriminala na Štajerskem. Ploskamo uspehom naše teniške igralke v Parizu in kolesarjev na dirki po Sloveniji. Kritični pregled tedna z Darjo Groznik.
Obetajo se novosti pri štirih različnih zakonih, ki so v pristojnosti ministrstva za delo. Gre za sveženj sprememb, ki posegajo na področje pravic brezposelnih oseb, novosti se obetajo pri izračunu letnih pravic ter pri dodeljevanju otroškega dodatka za otroke, ki se ne šolajo. Kakšen je namen sprememb, kaj konkretno predvidevajo in katera odprta vprašanja se ob tem porajajo, bomo osvetlili z voditeljico Urško Valjavec in gosti v studiu. To so: - minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, - dekanja Fakultete za socialno delo Liljana Rihter in - docent na ljubljanski Pravni fakulteti Luka Mišič.
Pri demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije pred tremi desetletji je imela pomembno vlogo tudi Rimskokatoliška cerkev, Vatikan je med prvimi priznal našo državo. Kako zdaj vidijo takratno dogajanje, kako ocenjujejo razvoj odnosa med državo in verskimi skupnostmi in kje so odprta vprašanja? O vsem tem s predstavniki največjih verskih skupnosti pri nas. Tudi o aktualnih temah na področju verskega življenja in kakšna je njihova ocena verske svobode v samostojni Sloveniji. Gostje: - škof evangeličanske cerkve mag. Leon Novak, - duhovnik Rimokatoliške cerkve na Slovenskem dr. Sebastijan Valentan, - imam v Islamski skupnosti v Sloveniji Zinaid Mahmutagić, - paroh v Srbski pravoslavni cerkvi v Sloveniji Peran Boškovič.
V času, ko Fraport Slovenija končuje največjo naložbo, sodoben potniški terminal, in tik pred začetkom predsedovanja Slovenije Evropski uniji, na Brniškem letališču dnevno vzleti in pristane zgolj nekaj letal. Bodo finančne spodbude države za večjo letalsko povezljivost Slovenije okrepile povezave? Po ocenah mednarodnih letalskih združenj naj bi se letalstvo v petih letih vrnilo na raven pred pandemijo. V Sloveniji, kjer smo ostali brez nacionalnega prevoznika, se to premika zelo počasi. Razmere močno občutijo tudi turistične agencije, nekatere so se znašle in z najemi letal zagotavljajo čarterske lete. Kjer smo in kam letimo, voditeljica Aljana Jocif z gosti. Gostje: - Zmago Skobir, poslovodni direktor Fraporta Slovenija, - Nena Dokuzov, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Matej Knaus, predsednik Zveze turističnih agencij Slovenije, direktor agencije Palma.
V državnem zboru so v petek razglasili ustavni zakon, po katerem se ustava dopolnjuje z novim 62. a-členom, in sicer s pravico do svobodne uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika, s svobodno uporabo italijanskega in madžarskega znakovnega jezika na območjih, kjer sta uradna jezika italijanščina ali madžarščina, in svobodno uporabo in razvojem jezika gluhoslepih. Gre za zgodovinski korak, saj je bila gluhim in ljudem z gluhoslepoto priznana temeljna človekova pravica – pravica do njihovega maternega jezika. Slovenija je tako postala peta država po Avstriji, Finski, Madžarski in Portugalski, ki je slovenski znakovni jezik vpisala v ustavo, in prva država, ki je v svojo ustavo vključila jezik gluhoslepih. Kakšne pravice prinaša vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo gluhim? In kakšne pravice jezik gluhoslepih ljudem z gluhoslepoto? Za kaj vse bo treba poskrbeti, da ustavna določba ne bo ostala le mrtva črka na papirju? Kdaj bomo dobili zakon, ki bo urejal pravice gluhoslepih? Na ta vprašanja so iskali odgovore voditeljica Petra Medved in gostje: – dr. Ciril Ribičič, vodja strokovne skupine za vpis znakovnega jezika v ustavo, – Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, – dr. Simona Gerenčer, sekretarka Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan, – Tone Petrič, strokovni sodelavec na ZDGNS. Govor gospoda Petriča in pogovor v celoti je tolmačila tolmačka za slovenski znakovni jezik Natalija Spark. Tolmačenje bo mogoče spremljati na spletni strani Prvega. V oddaji smo slišali tudi izjavo državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveta Uršiča.
Tudi v iztekajočem se tednu so pravosodne afere in odločitve zasenčile boj z epidemijo in priprave na predsedovanje naše države Evropski uniji. Evropsko javno tožilstvo je začelo delati brez dveh slovenskih članov, saj izbrana nista všeč vladi. Zadevo bo verjetno reševalo sodišče. Klofuto je politiki primazalo tudi ustavno sodišče z razveljavitvijo zakona, ki je bil podlaga za protikoronske ukrepe, med njimi policijsko uro. V oddaji komentiramo tudi prodajo NKBM Madžarom in ugotavljamo, da imata naša in hrvaška vlada skupno točko tudi v pritiskih na medije. Spremljamo mučno oblikovanje vlade v Izraelu. Kritični pregled tedna tokrat z Blažem Ermencem.
Dolina Soče se v zadnjih letih utrjuje kot vodilna slovenska destinacija za aktiven oddih. Po rekordnih številkah, ko so leta 2019 v tolminski, kobariški in bovški občini skupaj zabeležili 850.000 prenočitev, so jih v lanski, z epidemijo zaznamovani sezoni, slabo tretjino manj – dobrih 620.000. Spremenila se je tudi struktura gostov, saj so lani - ravno obratno kot pretekla leta - domači turisti predstavljali skoraj polovico vseh gostov. Na eni strani je torej trend krepitve obiska, na drugi pa ukrepi zaradi epidemije - kako naj torej ponudba in infrastruktura v dolini sledita povpraševanju? O vsem tem, o pomoči države turistični panogi, evropskih sredstvih in o pričakovanjih za letošnjo sezono v Studiu ob 17h v živo iz Kobarida. Gostiteljica je naša dopisnica iz Posočja Mariša Bizjak, gostje pa: - Vilijam Kvalič, direktor zavoda za turizem Dolina Soče, - Marko Pretner, vodja Informacijskega središča TNP Dom Trenta, ekološka kmetija pri Plajerju, - Filip Hrovat, Bovec šport center, - Maja Roš Kanellopulos, hiške Nebesa na Livku, - Matej Gorjan, hotel Zlata Ribica.
Novela zakona o vodah, ki ob obalah omogoča široko gradnjo objektov v javni rabi, je v politiki in javnosti burila duhove že pred sprejetjem. Zdaj, ko je o zakonu razpisan referendum, se retorika obeh strani zaostruje. V vladi trdijo, da so bili podpisniki zahteve za referendum zavedeni, češ da zakon po novem na priobalnem pasu dejansko dopušča le neškodljive gradnje. Pobudniki referenduma odgovarjajo, da ima tudi množica domnevno neškodljivih objektov lahko usoden vpliv na protipoplavno varnost, morda pa tudi na kakovost vode, ki jo pijemo. O tem, kako bodo videti obale, če bo zakon stopil v veljavo, kakšna je naša kultura upoštevanja varovalk – in, nenazadnje, o tem, kaj sploh piše v zakonu, voditeljica Erna Strniša z gosti.
Zelena preobrazba, digitalizacija in usmeritev v trajnostne sisteme so usmeritve tudi za prihodnjo skupno kmetijsko politiko Evropske unije. Kako bomo preoblikovali ukrepe kmetijske politike in politike razvoja podeželja v Sloveniji? Koliko in komu znižati kmetijske subvencije, kako dvigniti konkurenčnost agroživilskih verig in kako poskrbeti za ostarele na kmetijah? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec z gosti. Gostje: - Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, - Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice, - Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, - Emil Erjavec, profesor agrarne politike na Biotehniški fakulteti.
Že 45 let ne mine noben pomemben dogodek ali fenomen doma in v svetu, ne da bi ga zaznamovali v legendarni radijski oddaji Studio ob 17ih. Kdor pri nas kaj velja, gostuje v tej oddaji. Edina že tako dolgo v našem okolju goji eno najžlahtnejših novinarskih oblik – polemično razpravo za okroglo mizo o aktualnih dogodkih in družbenih vprašanjih z različnih področij. In to vsak delovni dan, praviloma v živo. Od leta 1976 vsako oddajo uvede prepoznavni avizo, ki ga je spisal sloviti skladatelj, jazzovski pianist in dirigent Jože Privšek. V tem času smo pripravili okoli 11.700 oddaj in gostili vsaj trikrat toliko gostov od vsepovsod –od gospodarstva do politike, od kulture do športa. Vsebinsko pestrost in družbeno vlogo Studia ob 17.00 osvetljujemo v jubilejni oddaji, v sproščenih pogovorih z ustvarjalci pa odstiramo tudi pogled v zakulisje, kjer nastaja.
Predsednik vlade se je izognil ustavni obtožbi, podpredsednik vlade se je odrekel svoji ministrici za pravosodje, usoda predsednika parlamenta še ni zapečatena. Tako nestabilna je domača politika na pragu predsedovanja Evropski uniji. Kdaj bomo šli spet na volitve, še ni jasno, kdaj na volišča, pa je: referendum o vodah bo sredi počitniškega julija. Komentiramo tudi neodločnost evropskih voditeljev v boju proti podnebnim spremembam in njihovo neobičajno enotnost v odzivu na šokantne poteze beloruskega predsednika. Skupaj z dopisnikom iz Italije smo osupli nad ugotovitvami preiskave tragedije gondole, kjer je umrlo 14 ljudi. Kritični pregled tedna s Snežano Ilijaš.
Slovenski turizem je pred tektonskimi spremembami, opozarjajo poznavalci. Osem turističnih družb - med njimi Sava d.d., Istrabenz Turizem, Terme Olimje in Zreče - naj bi združili v Slovenski turistični holding in tako zagotovili prestrukturiranje in enotno upravljanje. Tak je načrt gospodarskega ministrstva. Ali je nov holding sploh potreben, kaj so prednosti in kaj pasti, kdo bi s turističnim holdingom pridobil in kdo izgubil, kaj bi pomenil za razvoj slovenskega turizma in kaj za nanj vezane dobavitelje? O teh in drugih vprašanji voditeljica Simeona Rogelj z zagovorniki in nasprotniki načrta. Gostje: - Peter Vesenjak iz svetovalne družbe Hosting, - dolgoletni direktor hotela Union Bogdan Lipovšek, - ekonomist Marko Jaklič iz ljubljanske Ekonomske fakultete, - generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Breda Črnčec. Stališča in načrte za našo oddajo razkriva tudi predsednik uprave SDH Janez Žlak.
Ali lahko ustavna obtožba – prva, ki jo je vložila leva sredina, in sedma v samostojni državi – odnese predsednika vlade Janeza Janšo? Malo verjetno. Čeprav koalicija nima vsak trenutek zagotovljenih 46 glasov, ni zelo verjetno, da bo najmanj toliko poslancev podprlo predlog ustavne obtožbe. Ključni očitki, ki jih v ustavni obtožbi poslanci opozicijskih LMŠ, SD, Levice in SAB nizajo proti predsedniku vlade, so, da ne zna voditi, da krši svoje lastne zakone in da se ne zmeni za ustavo. Razpravo o ustavni obtožbi osvetljujemo s pravne in politične plat z voditeljico Jolando Lebar in gosti.
Priprave na predsedovanje Slovenije svetu Evropske unije so v sklepni fazi. Zunanjepolitične dejavnosti slovenskih uradnih predstavnikov so se v zadnjem obdobju okrepile, vrstijo se obiski tujih voditeljev tudi pri nas. Kako smo pripravljeni na polletno vodenje evropske povezave, kakšen pečat bomo pustili, bomo to znali unovčiti na mednarodnem parketu in ne nazadnje, ali predsedovanju škodijo notranjepolitične napetosti? O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj z gosti. Gostje: - Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, - Meta Dragolič, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja - Gašper Dovžan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, - dr. Jure Požgan s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.
Napoved: Izrael in palestinsko gibanje Hamas sta po 11-ih dneh silovitega obstreljevanja razglasila prekinitev sovražnosti. Bo krhko premirje vzdržalo? Je konflikt vplival na razmerja sil na Bližnjem vzhodu? Kdo je z njim pridobil in kdo izgubil? Ali smo zdaj kaj bližje rešitvi izraelsko-palestinskega spora? Odgovore iščejo voditelj Blaž Ermenc in gostje: - Jernej Mueller, generalni direktor Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko na zunanjem ministrstvu, - doktor Primož Šterbenc, strokovnjak za Bližnji vzhod, predavatelj na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, - Boštjan Videmšek, novinar in publicist, - Karmen Švegl, bližnjevzhodna dopisnica.
O normalizaciji življenja ob epidemiji, razmer na Bližnjem Vzhodu ter ameriško-ruskih odnosov. O še močno oddaljeni normalizaciji domače politike. Epidemija je končno zdrsnila s prvih strani in prvih minut domačih medijev. To je prineslo olajšanje, čeprav bo za dokončno normalizacijo razmer treba cepiti dovolj ljudi. Daleč od normalnega pa so bile te dni razmere v domači politiki. Parlament je v pat položaju, potem ko ni nihče zbral potrebne večine in je v vodo padlo celotno zasedanje, s tem tudi odločanje o ustavni obtožbi premiera, ampak tudi na primer o pomoči otrokom s posebnimi potrebami. V oddaji komentiramo tudi etapno zmago gibanja za pitno vodo, sporne poteze ministra za kulturo in izkupiček vrha balkanskih voditeljev na Brdu. Sprašujemo pa se tudi, kako trden je dogovor o prekinitvi ognja na Bližjem Vzhodu.
Znanstvenoraziskovalni center SAZU je v štiridesetih letih postal vodilno raziskovalno in izobraževalno središče na področju humanistike in družboslovja. Več kot 300 raziskovalcev deluje na 18 inštitutih. Njihovi izjemni dosežki so cenjeni tudi v mednarodnem okolju. V pogovoru, premierno pripravljenem za Ars humano, voditeljica Nataša Lang in gostje premišljujejo o tem, kako ZRC SAZU pomaga bolje razumeti dogajanje v družbi, kulturi, naravi doma in v svetu. Na kratko se ozirajo v zgodovino, v središču pogovora pa so izzivi, pred katerimi je ustanova zdaj. Gostje: - direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar, - upokojeni raziskovalec dr. Janez Dular, - predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Kozma Ahačič, - raziskovalka dr. Lea Kuhar.
Neveljaven email naslov