Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hrvaška bo z novim letom vstopila v schengensko območje. To med drugim pomeni, da ne bo več rednega preverjanja dokumentov na mejnih prehodih s to našo sosedo. V območju schengna namreč ni sistematičnega nadzora na notranjih mejah, uvede se lahko le izjemoma. A nekateri izzivi ostajajo, med njimi migracije, zato je določen nadzor vendarle predviden. Kaj prebivalci ob meji pričakujejo od vstopa Hrvaške v schengensko območje? Kako bo to olajšalo vsakdanjik za delavce, ki se vozijo na delo čez mejo? Kakšne koristi si obeta turistično gospodarstvo? Kaj bo z objekti na mejnih prehodih, kam bodo šli mejni policisti in ali je upravičena bojazen pred večjim številom nezakonitih prehodov meje? O vsem tem voditelj Marko Škrlj in gostje:dr. Vladimir Prebilič, obramboslovec in župan občine Kočevje;Tomaž Pavček, vodja Oddelka za upravljanje meja na Generalni policijski upravi, Upravi uniformirane policije; Blaž Cvar, predsednik Obrtno – podjetniške zbornice. Reportaži s krajev ob slovensko-hrvaški meji sta pripravila Suzana Vahtarić in Jože Žura.
4612 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Hrvaška bo z novim letom vstopila v schengensko območje. To med drugim pomeni, da ne bo več rednega preverjanja dokumentov na mejnih prehodih s to našo sosedo. V območju schengna namreč ni sistematičnega nadzora na notranjih mejah, uvede se lahko le izjemoma. A nekateri izzivi ostajajo, med njimi migracije, zato je določen nadzor vendarle predviden. Kaj prebivalci ob meji pričakujejo od vstopa Hrvaške v schengensko območje? Kako bo to olajšalo vsakdanjik za delavce, ki se vozijo na delo čez mejo? Kakšne koristi si obeta turistično gospodarstvo? Kaj bo z objekti na mejnih prehodih, kam bodo šli mejni policisti in ali je upravičena bojazen pred večjim številom nezakonitih prehodov meje? O vsem tem voditelj Marko Škrlj in gostje:dr. Vladimir Prebilič, obramboslovec in župan občine Kočevje;Tomaž Pavček, vodja Oddelka za upravljanje meja na Generalni policijski upravi, Upravi uniformirane policije; Blaž Cvar, predsednik Obrtno – podjetniške zbornice. Reportaži s krajev ob slovensko-hrvaški meji sta pripravila Suzana Vahtarić in Jože Žura.
Zaposleni na centrih za socialno delo ne bodo stavkali. Ministrstvo za delo jim je obljubilo dodatne zaposlitve. Kdaj torej lahko pričakujemo, da bodo strokovni delavci na centrih začeli opravljati svoje delo bolje kot danes, se začeli strankam posvečali toliko časa, kolikor je treba? V oddaji tudi o tem ali je centrom uspelo odpraviti zaostanke pri izdaji odločb za otroški dodatek, za znižano plačilo vrtca in druge prejemke.
V oddaji gostimo predstavnike parlamentarnih opozicijskih strank. Kateri so po mnenju SDS, NSI, Levice in SNS ključne priložnosti in pasti za Slovenijo v letu 2019, kako sodelovati z vlado, kako sodelovati znotraj opozicije, kako odločilne bodo evropske volitve?
Kakšen je bil svet v letu 2018 ? Mednarodne pogodbe niso več tako trdne in močnejše države preizkušajo, ali bi z novim merjenjem moči lahko povečale prednost pred drugimi.
Politika v letu 2018: obljube, obljube in še enkrat obljube. Veliko političnih je bilo danih vse leto. To ne preseneča, saj smo imeli dvoje volitve – parlamentarne in lokalne. Dobili smo vlado Marjana Šarca, 212 občin pa nekatere nove, druge pa nove-stare župane. Ne glede na to težave Slovenije ostajajo. Kljub dobri gospodarski rasti je v državi še vedno 268 tisoč revnih, med njimi tudi nekateri, ki ne morejo dostojno živeti od svojega dela.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Inventura leta 2018 ke pri koncu. Popotovanje skozi leto 2018 bomo zaključili v silvestrskem popoldnevu Najprej bomo odprli poslednjo malo vrečo in se spomnili prvega svetovnega dneva čebel, 240 letnice prvega vzpona na Triglav, kako je Aljažev stolp prvič po 123 letih zapustil Triglav, in še ene uspešne raziskovalne misije letalca in fotografa Matevža Lenarčiča.Potem pa bomo odprli še največjo vrečo in podelili glavno nagrado. Še poslednjič letos Vreče sreče na Prvem.
Oddajo namenjamo pregledu vrhuncev v kulturi in umetnosti Cankarjevega leta. 2018 je bilo tudi leto kulturne dediščine, ko so veščini klekljanja in suhozidne gradnje uvrstili na prestižni UNESCOv seznam nesnovne kulturne dediščine. Slovesno je bilo ob 100-letnici Narodne galerije, ko so odprli razstavo slik Ivane Kobilca. 90-letni kipar Drago Tršar je imel niz razstav, sto let sta praznovala baletni ansambel in orkester ljubljanske Opere, Radio Slovenija pa 90 let, in sicer s koncertom v Slovenski filharmoniji. Slišite lahko Prešernova nagrajenca baletnika Janeza Mejača in pesnika Borisa A. Novaka, dobitnika Borštnikovega prstana, igralca Janeza Škofa. Pogledali smo tudi v svet glasbe in filma. Avtorica Tadeja Krecic Scholten.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V prvih stotih dneh je vlada Marjana Šarca sklenila dogovor s sindikati javnega sektorja, zvišala minimalno plačo, prodala Novo Ljubljansko banko, potegnila celo vrsto kadrovskih potez in preživela prve koalicijske spore. Po treh mesecih ima vlada solidno podporo javnosti in tudi premier se vzpenja na lestvicah priljubljenosti. A večje preizkušnje v novem, znova volilnem letu šele prihajajo. V oddaji tudi o ključnih vladnih projektih, o spremembah, ki se obetajo v Evropi, in o napovedih nove gospodarske krize.
V pričakovanju božiča bomo razmišljali o pripravah nanj, o tem, kako ga praznujemo in o pomenu tega velikega krščanskega praznika. Osvetlili pa bomo tudi zgodovino in posebnosti v Sloveniji zelo priljubljenega postavljanja jaslic.
Kakšen je bil svet v iztekajočem se letu? Mednarodne pogodbe niso več tako trdne in močnejše države preizkušajo, ali bi z novim merjenjem moči lahko povečale prednost pred drugimi. A hujših posledic v letu 2018 še ni bilo. Svet so pretresli posnetki vojnih grozot in sestradanih otrok v Jemnu, kjer se kot lokalna sila uveljavlja Savdska Arabija. Ameriški predsednik Trump je sprožil napetosti v svoji republikanski stranki zaradi napovedanega umika iz porušene Sirije. Umirile so se razmere na Korejskem polotoku, trgovinska vojna ni dobila takega razmaha, kot smo se bali. Na stari celini se sprašujemo, kakšni bodo odnosi z Veliko Britanijo, potem ko bo ta zapustila Evropsko unijo. Vse to je izziv tudi za Slovenijo, za njeno večjo dejavnost v mednarodnem prostoru.
Slovensko gospodarstvo je bilo v letu 2018 eno od najhitreje rastočih v Evropski uniji. V podjetjih je bilo naročil dovolj, ustreznih kadrov pa premalo. Posledično so se okrepili pritiski na plače, vlada je tako – ob nasprotovanju podjetnikov – zvišala minimalno plačo ter sprejela dogovor za višje plače v javnem sektorju, ob tem pa privatizirala največjo banko v državi – NLB. V oddaji o tem kakšno je bilo iztekajoče se leto na področju poslovanja, zaposlovanja, javnih financ in kovanja dobičkov.
200 let je minilo od takrat, ko je svetilničar Luka Čeč povsem po naključju odkril nove dele Postojnske jame in naznanil: »Tu je nov svet – tu je paradiž.« Od takrat je jama neločljivo povezana s turizmom. Postojnske jama, najdaljši turistični jamski sistem, zdaj zajema 24 kilometrov podzemnih hodnikov z veličastnimi kapniškimi skulpturami in pestrim živalskim svetom – a zgodba še ni končana; potapljačem manjka le nekaj 100 metrov, da jo s podzemno reko Pivko povežejo s Planinsko jamo. O njeni zgodovini, kronanih glavah, ki so jo obiskale, turizmu in davku, ki ga je s tem plačal jamski živelj, ter o nadaljnjih načrtih. Prvič v živo iz Postojnske jame.
Ima vaš izbrani družinski zdravnik dovolj časa, da vam prisluhne, da mu pojasnite vaš zdravstveni problem, da vam pojasni terapijo, vam pri tem gleda v oči ali v računalniški monitor? Imate težave pri iskanju vašega zdravnika? Ima zdravnik na voljo 7, 9 ali 12 minut povprečno za bolnika – kdo manipulira s podatki, ZZZS ali zdravniki? Zakaj se mladi ne odločajo za poklic družinskega zdravnika? V oddaji tudi o tem kakšne ukrepe za izboljšanje dostopnosti in boljše delovne razmere za družinske zdravnike pripravlja ministrstvo v prihodnje.
V Katowicah na Poljskem se ministri za okolje in drugi visoki predstavniki skoraj vseh držav članic OZN niso natančno dogovorili o pravilniku za izvajanje Pariškega sporazuma. Ta bo začel veljati že čez dve leti, tako da je časa za pripravo čedalje manj. Vsaka članica OZN je namreč predstavila svoje cilje za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in se zavezala, da jih bo uresničevala. Na letošnji podnebni konferenci se tudi niso dogovorili o finančni pomoči razvitih državam v razvoju. Te namreč, kljub drugačnim obljubam, dobivajo premalo denarja za ukrepe proti škodljivim posledicam podnebnih sprememb.
Bi Humphrey Bogart v sodobnih filmih kadil elektronsko cigareto in – ali bi mu zaradi tega prizanesla bolezen? V oddaji bomo govorili o tej napravi, s katero vse več ljudi tudi pri nas nadomešča navadne cigarete. Sprašujemo se ali gre res za varnejše kajenje ali zgolj za prodajni manever, katerega škodljive posledice se bodo šele pokazale.
V nekaj več kot 10-ih letih naj bi bil vsak drugi na novo registriran avtomobil v Sloveniji električen, predvideva sprejeta Strategija za alternativna goriva. Toda za zdaj je prodanih novih električnih avtomobilov manj od evropskega povprečja, celo več: nekatere države, ko je Norveška, so svetlobna leta pred nami. Je vzrok previsoka cena, premajhen doseg in bojazen, da bomo obtičali nekje na cesti? Vprašanje je tudi, kakšen bo vpliv vse več električnih vozil na pridobivanje elektrike.
Britansko izstopanje iz Evropske unije se vse bolj zapleta. Premierka Theresa May se bo morala po odpovedi glasovanja o dogovoru o brexitu v britanskem parlamentu drevi spoprijeti z glasovanjem o nezaupnici. Ne glede na izid glasovanja so razmere zelo nejasne. V oddaji o tem, kaj sledi, ali je možen drugačen dogovor z Brusljem in ali bo brexit preložen ali celo odpovedan.
Marakešu so predstavniki več kot 150-ih držav članic Združenih narodov, tudi Slovenije, potrdili dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Prvi medvladni dogovor o migracijah na mednarodni ravni je v minulih tednih poskrbel za razgrete razprave na stari celini. Strokovnjaki za migracije ga po večini pozdravljajo, del družbe in politike v Evropi, tudi pri nas, mu nasprotuje, češ da bo še pospešil migracije iz Afrike in Azije.
Neveljaven email naslov