Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prvem tednu leta smo vsak dan poročali o dogajanju v zdravstvu. Ne o presežkih v medicini, ampak nasprotno - o kaosu v zdravstvenem sistemu. Tudi v domovih za starejše se razmere zaostrujejo, zaradi pomanjkanja kadra ponekod že zapirajo vrata novim stanovalcem. Podobno je v šolstvu, kjer manjka predvsem tehničnega kadra. Vlada napoveduje niz strukturnih reform. Začrtati bi morali vizijo in se pogumno lotiti sistemskih sprememb. Potreben je globlji premislek in dolgoročno, strateško delovanje politike. \nKaj se dogaja z javnimi sistemi v Sloveniji? Kakšne so možne rešitve? Ali ima zdajšnja vlada dovolj poguma za odločne premike, ki nas čakajo? O vsem tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki.\n\nGostje: \nBarbara Kobal Tomc, predavateljica in raziskovalka, direktorica Inštituta za socialno varstvo, \ndr. Damijan Štefanc, izredni profesor na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete\ndr. Marko Jaklič, redni profesor poslovne ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti.\n
4530 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V prvem tednu leta smo vsak dan poročali o dogajanju v zdravstvu. Ne o presežkih v medicini, ampak nasprotno - o kaosu v zdravstvenem sistemu. Tudi v domovih za starejše se razmere zaostrujejo, zaradi pomanjkanja kadra ponekod že zapirajo vrata novim stanovalcem. Podobno je v šolstvu, kjer manjka predvsem tehničnega kadra. Vlada napoveduje niz strukturnih reform. Začrtati bi morali vizijo in se pogumno lotiti sistemskih sprememb. Potreben je globlji premislek in dolgoročno, strateško delovanje politike. \nKaj se dogaja z javnimi sistemi v Sloveniji? Kakšne so možne rešitve? Ali ima zdajšnja vlada dovolj poguma za odločne premike, ki nas čakajo? O vsem tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki.\n\nGostje: \nBarbara Kobal Tomc, predavateljica in raziskovalka, direktorica Inštituta za socialno varstvo, \ndr. Damijan Štefanc, izredni profesor na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete\ndr. Marko Jaklič, redni profesor poslovne ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti.\n
Predstavljamo vsebino zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije. Predstavniki turističnega gospodarstva, ki so jim namenjeni ti ukrepi, pojasnjujejo, pred katerimi izzivi so po epidemiji ter kakšne bodo posledice vladnega ignoriranja najbolj nujnih ukrepov. Avtorica je Simeona Rogelj.
Volivci so se zgrnili na volišča in z veliko večino zavrnili vladne spremembe Zakona o vodah. Kakšno politično sporočilo so poslali vladi? So se odločali le na podlagi vsebine zakona in volilne kampanje? Ali je bil motiv za udeležbo na referendumu politične narave in je šlo za nasprotovanje vladi Janeza Janše, ki jo – sodeč po raziskavah javnega mnenja – podpira manj kot tretjina državljanov? ? O teh in drugih političnih vprašanjih voditelj Aleš Kocjan s kolegi ter gostoma v studiu. Gosta: - Pavle Gantar, sociolog, nekdanji minister za okolje in prostor, - Marko Balažic, politični analitik.
Premier Janez Janša je najprej v slovenskem in nato v evropskem parlamentu predstavil program slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Poleg pohval in spodbud je požel predvsem kritike in opozorila na področjih vladavine prava in medijev. Teden je minil tudi v znamenju kampanje, zapletov in predčasnega glasovanja pred referendumom o pitni vodi. Bolj kot politika pa je za poletni nemir skrbelo širjenje različice koronavirusa delta, cepljenje je potekalo prepočasi. Športno veselje nam je ta teden z uvrstitvijo na olimpijske igre prinesla košarkarska ekipa. Vse to in še veliko več v Tedenskem aktualnem mozaiku. Pripravila ga je Zdenka Bakalar.
Vroče poletje je dodatno razgrel Zakon o vodah. Vlada je vanj vnesla spremembe, zaradi katerih je Gibanje za pitno vodo vložilo pobudo za referendum. Predlogu zakona so očitali dovoljevanje posegov in uveljavljanje zasebnih interesov na vodnih in priobalnih zemljiščih. V nedeljo, 11. julija, so volivci odločali, ali spremembe podpirajo. V posebni četrtkovi oddaji z začetkom ob pol petih smo na Prvem programu soočili mnenja številnih organizatorjev kampanje, torej tistih ZA zakon in onih PROTI. Soočenje v velikem studiu sta vodili Sabrina Mulec in Alenka Terlep.
Po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami so do stalnega ali začasnega spremljevalca upravičeni le slepi ter težje in težko gibalno ovirani otroci, ki so usmerjeni v programe za predšolske otroke in izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo, ki jih izvajajo redne osnovne in srednje šole. Spremljevalci so jim dodeljeni za izvajanje fizične pomoči. Drugi otroci s posebnimi potrebami – dolgotrajno bolni, slabovidni, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskim motnjami − so le izjemoma upravičeni do začasnega spremljevalca. Zakaj te pravice nimajo tudi otroci, ki potrebujejo stalno ali začasno pomoč spremljevalca in ta ni povezana s fizično pomočjo? Spremljevalci poskrbijo za to, da so ti otroci čim bolj vključeni v šolski sistem. To pa vpliva na njihov čustveni in socialni razvoj ter na uspešnost pridobivanja znanja. Kakšni so postopki za pridobitev začasnega oziroma stalnega spremljevalca, kako je z njihovo izobrazbo in financiranjem zaposlitve? Odgovore so iskali voditeljica Petra Medved in sogovorniki: - Sabina Korošec Zavšek, predsednica nevladnih organizacij za avtizem Slovenije, - Natalija Vovk-Ornik vodja oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Zavoda RS za šolstvo, - Ina Kreft Toman, ravnateljica Mladinskega doma Jarše v Ljubljani, - Mitja Svete, oče otroka z avtizmom.
V Sloveniji smo dobili poenotene smernice o priporočeni povprečni uporabi zaslonov v prostem času pri otrocih in mladostnikih. Otroci od 10 do 12 leta naj ne bili izpostavljeni zaslonom več kot uro in pol na dan, najstniki do 18 leta ne več kot 2 uri. Kako realne so te smernice? In kako staršem dojenčkov in malčkov približati dejstvo, da mobilni telefon ali televizija nista primerno sredstvo za tolažbo, kaznovanje, nagrajevanje, preganjanje dolgčasa ali vzpostavljanje dnevne rutine? O novih smernicah in negativnih posledicah prevelike izpostavljenosti zaslonom v reprizi pogovora voditeljica Špela Šebenik in gostje: -\tdr. Marija Anderluh, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodja Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, -\tMaja Vreča, sodelavka projekta Safe.si, Arnes, -\tdr. Anja Radšel, dr. med., spec. pediatrije, Sekcija za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo, -\tNevenka Zavrl, dr. med., spec. pediatrije , Razvojna ambulanta, Zdravstveni dom Ljubljana.
Uporaba umetne inteligence je v slabih dveh desetletjih v temeljih spremenila način, kako komuniciramo, se informiramo, kako raziskujemo, načrtujemo, kako se odločamo. Tehtna so opozorila, da danes v pomembni meri prispeva h krhanju demokratičnih ureditev, omejuje svobodo posameznikov in poglablja obstoječe družbene neenakosti. Kako tej ključni tehnologiji 21. stoletja postaviti jasne okvire delovanja in kaj je za to potrebno, o tem voditeljica Nina Slaček s sogovorniki. Gostje: - Gregor Strojin, predsednik Ad hoc odbora Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI), - dr. Maja Bogataj Jančič, direktorica Inštituta za intelektualno lastnino in vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI), - Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan, član in soustanovitelj Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI), - Samo Zorc, Ministrstvo za javno upravo, koordinator nedavno sprejetega Nacionalnega programa spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v RS do leta 2025.
Dogodek tedna je začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji oziroma eni od njenih glavnih institucij Svetu, v katerem sedijo predstavniki članic. Ob tradicionalnem obisku v Sloveniji je Komisija prižgala tudi zeleno luč našemu načrtu za okrevanje, ki predvideva 2,5 milijarde evrov za 50 naložb in 33 reform. Da ne bodo zmogli preobrata in okrevanja, pa tarnajo v turizmu in sorodnih dejavnostih, v katerih so nezadovoljni tudi z novim predlogom interventnega zakona. Prav tako komentiramo evropski dogovor o kmetijski reformi in bojazni pred koronavirusno različico delta ter spremljamo vrhunske kolesarje na dirki po Franciji. Kritičen pregled tedna z Urško Jereb na Prvem.
Slovenija predseduje Svetu Evropske unije. Prihodnjih šest mesecev bo usklajevala vsebine in vodila sestanke ministrskih srečanj in številnih delovnih teles. V kolikšni meri bo delo še narekovala pandemija covida-19, kako težavna bodo pogajanja o delitvi podnebnih bremen, širitvi povezave, digitalizaciji in drugih ključnih temah. Ali bo slovenska vlada znala neobremenjeno voditi razprave o skupni prihodnosti znotraj Unije in kje so priložnosti in pasti za utrjevanje položaja Slovenije v Uniji in njeno prepoznavnost. O vsem tem v Studiu ob 17ih s Sandro Krišelj. TXT: Slovenija predseduje Svetu Evropske unije. Prihodnjih šest mesecev bo usklajevala vsebine in vodila sestanke ministrskih srečanj in številnih delovnih teles. V kolikšni meri bo delo še narekovala pandemija covida-19, kako težavna bodo pogajanja o delitvi podnebnih bremen, širitvi povezave, digitalizaciji in drugih ključnih temah. Ali bo slovenska vlada znala neobremenjeno voditi razprave o skupni prihodnosti znotraj Unije in kje so priložnosti in pasti za utrjevanje položaja Slovenije v Uniji in njeno prepoznavnost. O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gosti v studiu. Gostje: - dr. Marko Lovec, politolog, - dr. Majaž Nahtigal, mednarodni pravnik, - dr. Sabina Lange, strokovnjakinja za evropske zadeve, - Peter Grk z ministrstva za zunanje zadeve.
Mednarodni festival zborovske glasbe Europa Cantat, ki združuje pevce, skladatelje, zborovodje, instrumentaliste in zborovske založnike z vsega sveta, bo letos potekal v Ljubljani. Zborovska glasba je osrednji pojem kulturne identitete Slovencev in Evropejcev. Petje je na slovenskem tesno povezano z glasbenim razvojem vsaj od srednjega veka do danes in pomeni narodovo kulturno in zgodovinsko izročilo. Zvočni viri dokazujejo, da kakovost zborovskih izvajalskih praks v zadnjem stoletju nenehno raste, tako sta slovenska glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost še pred stoletjem imeli nalepko zamudništva, sodobna slovenska zborovska glasba pa je v samem svetovnem vrhu. Poudariti je treba, da največji odstotek te dejavnosti živi kot ljubiteljska kultura. Od kod prihajajo motivi za delo, ki vodijo k uspehom? Kako se zborovska glasba razvija, kakšen spremembe ji povzroča epidemija koronavirusa? Kako je zborovstvo zastopano v sistemu izobraževanja? Kako petje in glasba vplivata na naše možgane in kaj pomeni petje v zboru za kognitivni ter sociološki razvoj posameznika in družbe kot celote? O vsem tem voditeljici Simona Moličnih in Teja Klobčič ter gostje: - Mihela Jagodic, programska vodja Europa Cantat Festivala, - Brigita Rovšek, urednica za zborovsko glasbo programa Ars, - dr. Katarina Habe, psihologinja in glasbenica, - dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog. Svoje mnenje predstavljata tudi generalna sekretarka Evropskega zborovskega združenja Sonja Greiner in urednik za otroško glasbo na Prvem programu Radia Slovenija, mag. Matej Jevnišek.
Epidemija covida-19 je razgalila globoke težave v slovenskem zdravstvu, kot so kadrovska podhranjenost in čakalne dobe. Kako se bo Ministrstvo za zdravje spopadlo s tem, je razvidno iz dveh zakonov, ki pokrivata nujne ukrepe in investicije v zdravstvu. S sogovorniki pa tudi o tem, kako se slovensko zdravstvo pripravlja na jesen, ki jo bo, kot kaže, znova zaznamovalo širjenje novih različic virusa SARS-CoV-2. O razmerah in morebitnih rešitvah voditeljica Katja Arhar s sogovorniki. Gostje: – Robert Cugelj, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, – Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, – Igor Rus, predstojnik internistične službe Splošne bolnišnice Jesenice, – Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Slovenci na dolgi rok varčujemo neučinkovito. Čeprav privarčujemo kar 13 odstotkov razpoložljivega dohodka pa je struktura naših prihrankov povsem nedonosna. Glavnino namreč nalagamo v banke in to kljub negativnim obrestnim meram in celo ležarinam. Ob tem je naš borzni trg še vedno nerazvit in zanemarjen. Kako ga oživiti in to na način, da bodo naši prihranki tako donosni, da bodo pokrili tudi pomemben del stroškov v času naše upokojitve? Rešitev je lahko obvezni tretji pokojninski steber, poudarjajo nekateri. O tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: - Stanislava Zadravec Caprirolo, predsednica Združenja bank Slovenije, - Aleš Ipavec, predsednik uprave Ljubljanske borze, - Blaž Bračič, član uprave NLB skladi, - dr Igor Lončarski, ekonomist z Ljubljanske ekonomske fakultete.
Ko je Slovenija 26. junija 1991 slavila razglasitev državnosti, so že potekali premiki armadnih enot z nalogo zavzetja mejnih prehodov in mednarodnega letališča. Državno predsedstvo v razširjeni sestavi se je na jutranji seji dan pozneje seznanilo s potekom dogodkov in sklenilo, da bo Slovenija na agresijo odgovorila z vsemi sredstvi suverene države, vključno z aktiviranjem oboroženih sil. O obrambnem potencialu ter odločitvi za oborožen odpor razpravljajo naš voditelj, tudi zgodovinar Stane Kocutar in gostje: - general major Janez Slapar, tedanji načelnik republiškega štaba Teritorialne obrambe, - dr. Dušan Plut, član državnega predsedstva - zgodovinar dr. Damijan Guštin z Inštituta za novejšo zgodovino, - zgodovinar major Zvezdan Markovič iz Vojaškega muzeja Slovenske vojske.
V Sloveniji letno nastane okoli 185 tisoč ton komunalnega blata. Dokler smo se zanašali na poceni izvoz, sistema njegove obdelave in odstranitve nismo dorekli. Odkar pa smo zanj prisiljeni poskrbeti sami, se je to začelo pojavljati v naravi – očitno lahka priložnost za zaslužek na račun okolja. O tem, kakšne sistemske rešitve bi potrebovali, kje je odpovedal nadzor, kakšni so načrti za naprej in kakšna okoljska škoda grozi zaradi odlaganja blata v naravi voditeljica Erna Strniša z gosti. Gostje: - Franc Rančigaj, glavni inšpektor Inšpektorata za okolje in prostor, MOP, - Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva, GZS, - Erika Oblak, okoljevarstvenica, Ekokrog.
Za osamosvojitev Slovenije in njeno mednarodno priznanje so si pred tremi desetletji prizadevali tudi številni Slovenci, ki so živeli po svetu. Slovenski rojaki v Združenih državah Amerike so si prizadevali, da bi novo državo priznala vlada predsednika Georgea Busha starejšega. Razvejana dejavnost je segla od finančne podpore Demosu, prek glasnih pozivov k priznanju, do onemogočanja pošiljk ameriškega orožja v Jugoslavijo in podpore gospodarskemu delovanju še nepriznane države v mednarodnem prostoru. Tako kot v Sloveniji sami se tudi pogledi ameriških Slovencev v mnogočem razhajajo, ampak takrat so bili enotni. Naš dopisnik Andrej Stopar je obudil spomine različnih sogovornikov v Clevelandu in drugod po Ameriki in jih strnil v tokratno oddajo Studio ob 17.00.
Evropski model športa se je zaradi covida-19 znašel v nezavidljivem položaju, na kar kaže sicer spodleteli poskus ustanovitve nogometne superlige. Slovenija si je za enega od ciljev predsedovanja Evropski uniji v drugi polovici letošnjega leta zadala sprejetje resolucije o evropskem modelu športa, s katero bi ga dokončno opredelili. Naj bo to model, kjer bo elitni profesionalni šport temeljil na široki amaterski bazi, model, ki bo gradil na finančni solidarnosti, prostovoljnosti, odprtih tekmovanjih, z eno federacijo na državo za posamezni šport? Katerim vrednotam naj sledi evropski šport, kako naj si utrdi avtonomnost? Kje so koristi in kje pasti komercializacije športa? O vsem tem voditelj Aljaž Golčer in gostje: - Simona Kustec, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, - Marko Ilešič, dolgoletni športni funkcionar in sodnik sodišča Evropske unije, - Blaž Perko, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije, - Rožle Prezelj, varuh športnikovih pravic.
Globalni dogodek tedna je bila evropska turneja ameriškega predsednika Joeja Bidna. Uspešno smo znova zagnali čezatlantsko partnerstvo in ob ženevskem jezeru naredili prve korake k novim ameriško-ruskim odnosom. Doma je teden zaznamoval konec epidemije, prvič od oktobra pa nismo imeli nobenega umrlega s covidom. Vladni predlog interventne pomoči je razočaral sektor turizma in gostinstva, predlog dolgotrajne oskrbe predstavnike starejših in izvajalce, med drugim zato, ker je vroč kostanj financiranja podal naprej v leto 2025. Iz sveta objavljamo presunljivo zgodbo o lakoti v Etiopiji, iz domovine pa komentiramo izvolitev novega pravosodnega ministra. Spremljamo tudi lov na krivce za ekološko dramo v Hočah in si ogledujemo Borštnikovo srečanje. Kritični pregled tedna z Lukom Robido.
V nedeljo, 20. junija, zaznamujemo svetovni dan beguncev. Na svetu je 26 milijonov ljudi, ki so morali v strahu za svoje življenje zapustiti domovino. V zadnjih letih vse več ljudi za mednarodno zaščito zaprosi tudi v Sloveniji. Priznana zaščita je za večino beguncev le prvi korak v novo življenje, sledi pa naporno obdobje integracije. S kakšnimi izzivi se pri vključevanju v družbo srečujejo begunci pri nas? Ali je zanje Slovenija gostoljubna država? Kaj na področju integracije prinašajo nedavno sprejete spremembe zakona o mednarodni zaščiti? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti. Gostje: - Katarina Štrukelj, direktorica Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov, - Franci Zlatar, vodja programa Migracije pri Slovenski filantropiji, - Blanka Rihter z Zavoda za zaposlovanje, - Goran Popović, ravnatelj osnovne šole Livada.
Evropska turneja ameriškega predsednika se po vrhu najrazvitejših držav G7, po vrhu s Severnoatlantsko zvezo Nato in tudi z državami članicami EU končuje s češnjo na diplomatski torti; srečanje v Ženevi je viselo v zraku, a se bo vendarle zgodilo. Brez običajne skupne novinarske konference obeh predsednikov in pregovorne osebne kemije. Pa vendar, vzajemni interesi obeh držav obstajajo tako na področju strateške varnosti, regionalnih konfliktov in skrbi za okoljevarstvene probleme. Ostajajo pa tudi razhajanja v pojmovanju spoštovanja človekovih pravic, obravnave opozicije in neodvisnih medijev. O vsem tem voditelj Miha Lampreht in sogovorniki: – dopisnica Vlasta Jeseničnik iz Moskve, – dopisnik Andrej Stopar iz Washingtona ter – profesor obramboslovja Vladimir Prebilič in – komentator Branko Soban v radijskem studiu.
Kaj je prinesla dirka po Sloveniji slovenskemu kolesarstvu in kaj Sloveniji kot turistični destinaciji? Kolesarska dirka po Sloveniji postaja vse bolj pomembna športna prireditev pri nas in je po odmevnosti, pa tudi po proračunu že v samem vrhu. Letošnja izvedba je bila prava uspešnica tudi zato, ker se je je udeležil tudi aktualni zmagovalec francoskega Toura Tadej Pogačar ter pritegnil ogromno gledalcev ob traso in pred televizijske zaslone. Kolesarske dirke so lep primer športnega dogodka, ki ima promocijske in ekonomske učinke. Vpliv kolesarskih dirk na turistično prepoznavnost dežel je v tujini znan že desetletja, pri nas pa so bili šele v zadnjih letih narejeni veliki koraki v tej smeri. Povezanost športa in turističnega učinka bosta komentirala voditelj Igor Tominec in direktor Dirke po Sloveniji Bogdan Fink, pogovarjali pa smo se tudi z direktorico Slovenske turistične organizacije Majo Pak, z župani krajev, ki so bili na letošnji trasi dirke, in turističnimi delavci na področju kolesarskega turizma.
Neveljaven email naslov