Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prvem tednu leta smo vsak dan poročali o dogajanju v zdravstvu. Ne o presežkih v medicini, ampak nasprotno - o kaosu v zdravstvenem sistemu. Tudi v domovih za starejše se razmere zaostrujejo, zaradi pomanjkanja kadra ponekod že zapirajo vrata novim stanovalcem. Podobno je v šolstvu, kjer manjka predvsem tehničnega kadra. Vlada napoveduje niz strukturnih reform. Začrtati bi morali vizijo in se pogumno lotiti sistemskih sprememb. Potreben je globlji premislek in dolgoročno, strateško delovanje politike. \nKaj se dogaja z javnimi sistemi v Sloveniji? Kakšne so možne rešitve? Ali ima zdajšnja vlada dovolj poguma za odločne premike, ki nas čakajo? O vsem tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki.\n\nGostje: \nBarbara Kobal Tomc, predavateljica in raziskovalka, direktorica Inštituta za socialno varstvo, \ndr. Damijan Štefanc, izredni profesor na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete\ndr. Marko Jaklič, redni profesor poslovne ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti.\n
4530 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V prvem tednu leta smo vsak dan poročali o dogajanju v zdravstvu. Ne o presežkih v medicini, ampak nasprotno - o kaosu v zdravstvenem sistemu. Tudi v domovih za starejše se razmere zaostrujejo, zaradi pomanjkanja kadra ponekod že zapirajo vrata novim stanovalcem. Podobno je v šolstvu, kjer manjka predvsem tehničnega kadra. Vlada napoveduje niz strukturnih reform. Začrtati bi morali vizijo in se pogumno lotiti sistemskih sprememb. Potreben je globlji premislek in dolgoročno, strateško delovanje politike. \nKaj se dogaja z javnimi sistemi v Sloveniji? Kakšne so možne rešitve? Ali ima zdajšnja vlada dovolj poguma za odločne premike, ki nas čakajo? O vsem tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki.\n\nGostje: \nBarbara Kobal Tomc, predavateljica in raziskovalka, direktorica Inštituta za socialno varstvo, \ndr. Damijan Štefanc, izredni profesor na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete\ndr. Marko Jaklič, redni profesor poslovne ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti.\n
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Včeraj končani kongres kitajske komunistične partije je še utrdil oblast njenega prvega moža Ši Đinpinga. Hkrati pa je potrdil kitajske gospodarske smernice, torej kapitalizem, odprtost države svetu in željo, da Kitajska postane tudi vojaška velesila. O tem v Studiu ob 17ih z voditeljem Tomažem Gerdenom.
Katere nove pravice vrača študentom pravkar sprejeti zakon o urejanju položaja študentov? Zakaj tako visoke šolnine na Univerzi v Ljubljani? Ali je država naredila krivico študentom, ki so ostali brez nekaterih socialnih pravic, čeprav imajo status študenta? Na omenjena vprašanja odgovarjajo: predsednik Upravnega odbora Univerze v Ljubljani prof. dr. Borut Božič, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Tomaž Boh, predsednik Študentske organizacije Slovenije Aleksandar Spremo in študent Tomaž Kek, ki v oddaji sodeluje kot predstavnik Študentskega sveta Univerze v Ljubljani.
V današnji oddaji analiziramo rezultat včerajšnjih volitev za predsednika republike. Je presenečenje, da predsednika nismo izvolili že v prvem krogu, in se lahko tudi v drugem krogu presenečenje ponovi? Kakšno sporočilo je nizka volilna udeležba politiki ? Je to znak apatije, morda upora, slabe izbire? S čim pridobiti volilce v drugem krogu ? Kako in v čem predsedniške volitve lahko napovedujejo državno zborske volitve prihodnje leto? Več v studiu ob 17ih.
Kaj ste vedno želeli vedeti o predsedniških kandidatih, pa niste imeli koga vprašati? Pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami objavljamo osebne portrete vseh devetih predsedniških kandidatov – v današnjem Studiu ob 17ih.
Na našem radiu se je še zadnjič pred nedeljskimi volitvami soočilo vseh 9 kandidatk in kandidatov za predsednika republike. Kako poznajo vsakdanje življenje običajnih ljudi? Kako gledajo na vse manjši ugled institucij države? Pa na denimo vse bolj ograjeno Slovenijo? Predsedniški kandidati v soočenju danes na Prvem programu. Voditelja sta bila Nika Benedik in Tomaž Celestina.
Po spodbudnih gospodarskih rezultatih se je velikopotezno prebudil tudi nepremičninski trg. Povečali so se apetiti po nakupih, ponudba stanovanj pa ostaja omejena. Cene se povečujejo. Smo priče novemu nepremičninskemu balonu? Sočasno republiški stanovanjski sklad za prihodnja tri leta napoveduje 2 tisoč novih stanovanj in okrepitev najemniških razmerij. Bo najem kdaj dobil domovinsko pravico? Prisluhnite Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.
V tokratnem Studiu ob 17-ih bomo govorili o prihodu avtomobilskega giganta Magne v Hoče. Gre namreč za največjo t. i. greenfield naložbo v Sloveniji, prav danes pa predstavniki multinacionalke s predstavniki države podpisujejo pogodbi o strateški naložbi in finančni spodbudi. Kaj vse piše v teh pogodbah, kakšne gospodarske sinergije prinaša takšna tovarna v Sloveniji, kako bo z zaposlovanjem in navsezadnje vplivi na okolje, z gosti. Voditelj Aleks Horvat.
Kakšna bo sosednja Avstrija po volitvah, ki prinašajo premik v desno? Kdo bo sklepal koalicijske pogodbe, kaj bo novo vodstvo prineslo na področju migrantov in beguncev ali denimo socialnih pravic. Torej kaj čaka Avstrijce po včerajšnjih predčasnih parlamentarnih volitvah, kaj mednarodno skupnost in kaj koroške Slovence? Odgovori v Studiu ob 17-ih. Voditeljica Sandra Brankovič.
Kakšna je razlika med poceni in dragim sirom, papriko iz Nizozemske in tisto, vzgojeno v Sloveniji? Hrana postaja celo politično vprašanje – denimo pri izdelkih znanih trgovskih znamk, izdelanih za zahodno- ali vzhodnoevropski trg. Kako ozaveščeni smo kupci o kakovosti hrane? O svetovnih smernicah za razumnejšo rabo naravnih virov pri pridelavi hrane pred svetovnim dnevom hrane v Studiu ob 17-ih z voditeljico Jernejko Drolec.
Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.
Napetosti v Kataloniji se po nedavnem referendumu o neodvisnosti še stopnjujejo. Oblasti v Barceloni vztrajajo pri nameri o ustanovitvi samostojne republike Katalonije, v Madridu so odločeni to preprečiti, zlepa ali zgrda. Evropa pritrjuje stališčem Madrida, da gre za notranjo zadevo Španije in si zatiska oči pred nasiljem španske policije. Bo Kataloniji uspelo doseči njeno lastno državnost? Kako bi to vplivalo na prihodnost Španije in celotne Evrope? Več v Studiu ob 17-ih voditelj Blaž Ermenc.
Tokrat v Studiu ob 17ih o mednarodnem festivalu sodobnih umetnosti – Mestu žensk. Spraševali se bomo, kakšen prostor za javno debato se odpre, ko znanost vstopi na področje umetnosti, umetnost na področje aktivizma, vsebine umetniških projektov pa v medijski prostor. Voditeljica bo Saška Rakef.
Se je posojilojemalcem, ki so se zadolževali v švicarskih frankih, zgodila krivica ali ne? Bo zakon, ki naj bi popravil njihov položaj, smiseln ali bo povzročil le še več nejasnosti in tveganj? Kdo bo prevzel odgovornost? V zvezi s posojili, vezanimi na švicarski frank, se bodo danes v Studiu soočili ključni posamezniki, med drugimi pisec zakona in predsednica združenja bank. Oddajo bo vodila Urška Jereb Brankovič.
Te dni izginja 160 let star kostanjev drevored v celjskem mestnem parku. V Mariboru je padel drevored lip, podobna usoda čaka kostanjevega ob mestnem parku. Pred leti je grozila sečnja zdravim vrbam na Lentu, pa jo je preprečila civilna pobuda, podobno so v Celju rešili mestne platane. O sečnji stoletnih drevoredov, ki kot naravna dediščina sooblikujejo podobo in kakovost življenja, v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Simono Kopinšek.
Danes soočamo vseh 9 kandidatk in kandidatov za predsednika republike. Bi se ta hip odpravili na Hrvaško in s kakšnim sporočilom? Katero državo bi si izbrali za prvi državniški obisk? Koga bi pomilostili, če sploh? So že kdaj posegli po prepovedanem? Se zavedajo svojih pristojnosti ? Sodelujejo tudi poslušalke in poslušalci z vprašanji na družbenih omrežjih. Predsedniški kandidati v soočenju danes na Prvem programu. Voditelja Nataša Mulec in Tomaž Celestina.
Kako je z upravljanjem populacije velikih zveri pri nas? Kmetje trdijo, da je medvedov in volkov preveč, naravovarstveniki oporekajo. Zavod za gozdove bo danes objavil podatek o številu medvedov v naravi. Je populacija res prevelika ali je človek preveč posegel v njihovo bivalno okolje? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljico Sabrino Mulec.
Satoši Nakamoto je leta 2009 predstavil bitcoin, prvo kriptovaluto, ki je omogočala direkten prenos denarja med uporabniki – anonimno, decentralizirano in v hipu. Številni so v vlaganju v kriptovalute prepoznali priložnost za hiter zaslužek. Na kaj morajo biti pozorni uporabniki, kje so prednosti tehnologije veriženja podatkovnih blokov, kaj je ICO, kako poteka rudarjenje kriptovalut, kaj o decentraliziranih valutah pravijo banke in ali bomo čez nekaj let vsi uporabljali le še kriptovalute? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljico Urško Henigman.
Katalonija se je znašla na prelomnici. Oblasti v Barceloni vztrajajo pri nameri za vzpostavitev samostojne države, v Madridu so odločeni ta prizadevanja preprečiti, zlepa ali zgrda. Bo Kataloniji uspelo doseči njeno lastno državnost? Kako bi to vplivalo na prihodnost Španije in celotne Evrope? In kako bi se morale odzvati tiste evropske države, ki so pred četrt stoletja same iskale podporo za svojo državnost, tudi Slovenija? Več v Studiu ob 17-ih. Voditelj Blaž Ermenc.
Podnebne spremembe so grožnja kmetijstvu, ki zahteva prilagajanje. Kaj bodo sejali kmetje, če bodo temperature poleti dosegale 40 stopinj Celzija? Bodo del subvencij dobivali na posebne varčevalne račune za pokrivanje posledic naravnih nesreč? In kdaj bodo zavarovalnice ponudile sprejemljive premije za kmetijska zavarovanja? O tem, kako zmanjšati negotovost kmetijske pridelave, voditeljica Studia ob 17-ih Jernejka Drolec z gosti.
Neveljaven email naslov