Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Energetska kriza je prisilila zahodne družbe k resnejšemu razmisleku o virih energije in v povezavi z nujnim odpravljanjem fosilnih goriv v razpravo vrnila tudi vetrne elektrarne. Načrti države v zvezi z vetrnicami so že prve tedne novega leta vznemirili prebivalce Krasa in na Koroške. Zakaj jih kljub energetski in podnebni krizi domačini nikjer nočejo? Zakaj jih država in Evropska unija podpirata? V katero smer se razvija tehnologija? Ali ima Slovenija dovolj kakovostnih vetrov za pogajanje turbin? Ali obstajajo boljše rešitve za zadostno proizvodnjo elektrike za industrijo, promet in udobno življenje tudi v prihodnje? O vsem voditeljica Sabrina Mulec s sogovorniki.
Gostje:
prof. dr. Rafael Mihalič, predstojnik Katedre za elektroenergetske sisteme in naprave na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko;
Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo pri Ministrstvu za infrastrukturo;
Aleš Pučnik, solastnik vetrne elektrarne pri Razdrtem;
Diego Loredan, koordinator civilnih pobud za kakovost bivanja Zeleni krog.
Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
4566 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Energetska kriza je prisilila zahodne družbe k resnejšemu razmisleku o virih energije in v povezavi z nujnim odpravljanjem fosilnih goriv v razpravo vrnila tudi vetrne elektrarne. Načrti države v zvezi z vetrnicami so že prve tedne novega leta vznemirili prebivalce Krasa in na Koroške. Zakaj jih kljub energetski in podnebni krizi domačini nikjer nočejo? Zakaj jih država in Evropska unija podpirata? V katero smer se razvija tehnologija? Ali ima Slovenija dovolj kakovostnih vetrov za pogajanje turbin? Ali obstajajo boljše rešitve za zadostno proizvodnjo elektrike za industrijo, promet in udobno življenje tudi v prihodnje? O vsem voditeljica Sabrina Mulec s sogovorniki.
Gostje:
prof. dr. Rafael Mihalič, predstojnik Katedre za elektroenergetske sisteme in naprave na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko;
Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo pri Ministrstvu za infrastrukturo;
Aleš Pučnik, solastnik vetrne elektrarne pri Razdrtem;
Diego Loredan, koordinator civilnih pobud za kakovost bivanja Zeleni krog.
Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Festival za tretje življenjsko obdobje je vedno priložnost za opozarjanje na aktualne probleme dolgožive družbe. Znanje in izkušnje starejše generacije so neprecenljive, a vendarle se zdi, da moramo na to vedno znova opozarjati in opominjati v luči medgeneracijskega sodelovanja. V oddaji o aktivnem staranju, kulturi staranja in o tem, ali je Slovenija pripravljena na starejšo demografsko sliko.
Demenca, ki jo ima v Sloveniji že 33 tisoč ljudi, diagnosticiran pa je po nekaterih ocenah le vsak četrti bolnik, je eden od največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih izzivov sodobne družbe. Kako ozavestiti čim več ljudi, da bodo pravočasno prepoznali simptome, kako pomagati bolnikom in njihovim svojcem, koliko pri tem pomagajo oziroma bi morale pomagati država in lokalne skupnosti ter ne nazadnje, kako je z zdravili in zdravljenjem te vse bolj grozeče epidemije?
Makedonci so sporočili svetu, da ne dajo svojega imena, ne za članstvo v Natu ne v Evropski uniji. Pobudnikom referenduma o dogovoru z Grčijo, ki bi končal spor, star 27 let, in prinesel novo ime Severna Makedonija, ni uspelo preseči potrebne 50-odstotne udeležbe. Kako naprej? Bo vlada premiera Zorana Zaeva vztrajala ali iskala nove rešitve? Ali pa bo Makedonija postala objekt merjenja moči med velikimi državami?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
»Na teren, bližje ljudem,« je geslo, pod katerim poteka reorganizacija centrov za socialno delo. Kaj ta prinaša uporabnikom? Od kdaj jim ne bo več treba oddajati vlog za podaljšanje koriščenja enoletnih prejemkov, kot so otroški dodatek, državna štipendija in subvencija za znižano plačilo vrtca. Tudi o tem, da prvi teden oktobra ne bo deloval informacijski sistem na centrih za socialno delo in kaj to pomeni za izplačila prejemkov.
Gluten se je v zadnjih letih znašel na zatožni klopi. Vse več ljudi ga vidi kot razlog za svoje zdravstvene težave in se mu izogiba. Zakaj so se žitarice nenadoma znašle na črnem seznamu, če smo kruh jedli, še preden smo se naučili obdelovati polja? Smo danes bolj občutljivi, je glutena v hrani več ali pa se je spremenilo kaj tretjega?
Gozdovi so polni ljudi, evforija gobarjenja pa se še stopnjuje z objavami gobarskih trofej na družbenih omrežjih. Težava nastane, kadar so gobarji moteči za naravno okolje ter ovirajo nujne sanitarne sečnje v gozdovih in za sabo puščajo upostošenje. Kaj počnejo nadzorne službe? Bodo lastniki gozdov začeli omejevati prosto gibanje v gozdovih? Bomo uvedli dovolilnice za nabiranje gozdnih plodov?
Evropejci želijo več ukrepanja na evropski ravni na različnih področjih, tudi pri migracijah. Za zdaj ne kaže, da se bodo države članice poenotile in našle skupno rešitev. Kaj to pomeni za prihodnost šengenskega območja? Tudi brexit bo preizkus za enotnost povezave. Evropa mora najti odgovor na vprašanje, kaj jo združuje ter pred evropskimi volitvami odpraviti populizem in nacionalizem iz javnega diskurza.
Naša osrednja galerija, ki hrani več kot 15 tisoč del – med njimi so dela priljubljenih impresionistov, članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter dela iz obsežne vladne zbirke – praznuje 100 let. Narodna galerija, ki prikazuje likovno ustvarjalnost na Slovenskem ter njeno vpetost v evropske in svetovne tokove, tako začenja slavnostni teden. Vrhunec tega bo slavnostna akademija, na kateri bo predsednik republike galeriji podelil zlati red za zasluge za njen izjemen prispevek k oblikovanju slovenske kulturne identitete.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Povprečna plastična vrečka je pri nas v uporabi samo pol ure, razkraja pa se tudi do tisoč let. Več ton jih vsak dan konča v rekah in oceanih, posledično pa tudi na naših krožnikih. Ministrstvo za okolje v tem mesecu v sodelovanju s trgovci in šolami ozavešča s kampanjo Imam svojo vrečko. V oddaji o tem, kako plastika obremenjuje okolje, kakšna grožnja je za naravo ter za zdravje ljudi in živali. Kako omejiti njeno uporabo?
Jutri bo potekala največja družbena akcija na svetu, svetovni dan čiščenja. Na ta dan se bo združilo več milijonov ljudi z vsega sveta v boju proti enemu najbolj perečih ekoloških problemov – odpadkom. Tudi v Sloveniji bomo v enem dnevu očistili našo deželo. Organizator, društvo Ekologi brez meja, pravi, da bo tokrat zadnjič.
Danes bodo poslanci glasovali o seznamu 16-ih ministrskih kandidatov. Pričakujemo, da bo izvoljena 13-ta slovenska vlada, ki naj bi se še isti dan sešla na svoji prvi seji. Vodil jo bo novinec v državni politiki Marjan Šarec. Sestavil je koalicijo petih strank, ki v državnem zboru ne bo imela večine.V Studiu ob 17-ih spremljamo dogajanje v parlamentu in komentiramo, kakšna so pričakovanja in kako stabilna naj bi bila manjšinska vlada.
Kako vidi prihodnost Unije predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, kakšne so prioritete, ki jih je predstavil v letnem govoru o stanju v Uniji, kakšna je njegova vizija, ki v času razdeljenosti in populizma izginja izpred oči. Tudi na blejskem strateškem forumu so se razpravljavci iz več deset držav spraševali, kaj sploh še združuje Evropo in kakšna prihodnost jo čaka po brexitu, že kar tradicionalna pa je bila razprava o Zahodnem Balkanu.
Današnje politične in gospodarske razmere so posledica najhujše finančne in gospodarske krize po veliki depresiji. Pred desetimi leti je propad ameriške naložbene banke Lehman Brothers močno zamajal tudi gospodarstva Evrope in z njimi usode ljudi. Slovenija se je s krizo spopadla v dveh valovih. Vprašanje današnjega dne je ali smo danes bolj varni pred toksičnimi vrednostnimi papirji ter izgubami prihrankov in služb in ali se nam morda obeta nova kriza.
Nekateri največji ponudniki internetnih storitev dobivajo milijonske zaslužke s posredovanjem vsebin, ne da bi njihovi avtorji dobili plačilo. To področje naj bi uredila nova evropska direktiva o enotnem digitalnem trgu, vendar so mnenja o njej različna. Avtorske organizacije jo podpirajo, saj je zanje vsaka ureditev boljša od trenutnega položaja, slišati pa je tudi opozorila, da direktiva sploh ne bo uredila avtorskih pravic in da bo z njo konec interneta, kot ga poznamo. Obe strani pa druga drugi očitata, da za njihovimi stališči stojijo multinacionalne družbe, ki na internetu kujejo velikanske dobičke. V Studiu ob 17-ih bomo pred glasovanjem v Evropskem parlamentu primerjali mnenja. Gostje oddaje bodo: evropska poslanca Igor Šoltes in Franc Bogovič, Rok Andrée, predsednik Piratske stranke Slovenije, in Luka Novak, poslovodja Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja (SAZOR).
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
So nas minisitrski kandidati na predstavitvah v DZ prepričali, da poznjo svoje področje in prednostne naloge, kako se jih bodo lotili? Kako se bodo prihodnji ministri vlade Marjana Šarca spopadli z izzivi na svojih področjih? Kdo so novi ministrski obrazi in s kakšnimi načrti so opremljeni, kaj lahko ponudijo stari obrazi?
Neveljaven email naslov