Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stanovanjski fond v državi se stara. Zemljišča za graditev so praviloma izredno draga. Država ne namenja sistemskih virov za graditev dostopnih najemnih stanovanj. Bivanjskim stiskam se tako rekoč čez cesto smeji razbohoteni nepremičninski luksuz. Vlada je predstavila načrte za graditev javnih najemnih stanovanj. Vprašanje je, ali imajo ti res kaj skupnega z avstrijskim modelom, po katerem naj bi se zgledovali. Večja sredstva iz proračuna se obetajo šele po letu 2026, kaj pa do takrat? Nevladne organizacije vladi očitajo pomanjkanje ambicioznosti in odstop od napovedanih ciljev. O stanovanjski politiki voditeljica Maja Derčar in predstavniki ministrstev, stanovanjskega sklada in nevladnega sektorja.
Gostje:
Aleksander Nagode, Ministrstvo za finance;
Klemen Ploštajner, Ministrstvo za solidarno prihodnost,
Črtomir Remec, Stanovanjski sklad Republike Slovenije,
Maša Hawlina, Zadrugator.
4561 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Stanovanjski fond v državi se stara. Zemljišča za graditev so praviloma izredno draga. Država ne namenja sistemskih virov za graditev dostopnih najemnih stanovanj. Bivanjskim stiskam se tako rekoč čez cesto smeji razbohoteni nepremičninski luksuz. Vlada je predstavila načrte za graditev javnih najemnih stanovanj. Vprašanje je, ali imajo ti res kaj skupnega z avstrijskim modelom, po katerem naj bi se zgledovali. Večja sredstva iz proračuna se obetajo šele po letu 2026, kaj pa do takrat? Nevladne organizacije vladi očitajo pomanjkanje ambicioznosti in odstop od napovedanih ciljev. O stanovanjski politiki voditeljica Maja Derčar in predstavniki ministrstev, stanovanjskega sklada in nevladnega sektorja.
Gostje:
Aleksander Nagode, Ministrstvo za finance;
Klemen Ploštajner, Ministrstvo za solidarno prihodnost,
Črtomir Remec, Stanovanjski sklad Republike Slovenije,
Maša Hawlina, Zadrugator.
Kako omogočiti okoljsko vzdržen in socialno pravičen gospodarski razvoj? To je eno izmed vprašanj letošnjega Blejskega strateškega foruma. Zakaj se požari v brazilskem pragozdu na dnevnem redu vrhunskih političnih zasedanj znajdejo šele, ko se dim vidi tako rekoč iz Biarritza? So naravne dobrine res last posameznih držav – ali vsega sveta? O vsem tem z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih.
Današnji rodovi otrok so drugačni, saj odraščajo ob napredku digitalizacije in se s tehnologijo seznanjajo že v zgodnjem otroštvu. Se zato spreminja tudi delo učiteljev? Kako za šolsko delo navdušiti učence in dijake, omrežene z digitalno tehnologijo? Koliko le-to uporabljati pri pouku? Kakšna je vloga šole v današnji družbi, na prvi šolski dan razmišljamo z učitelji in dijaki v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Katere rešitve prinaša novela medijskega zakona, med drugim o sovražnem govoru in kako ga zajeziti? So res rešitev visoke denarne kazni, ki bi jih izrekali inšpektorji? Minister za kulturo bo med drugim odgovoril na vprašanje, kdaj bomo dobili kulturni evro. O medijski zakonodaji z letošnjih Noči v stari Ljubljani; okroglo mizo bomo neposredno prenašali na prvem in tretjem programu v terminu Studia ob 17-ih in Arsovega foruma.
Premier Marjan Šarec javno podpira zgraditev drugega bloka jedrske elektrarne. Čim prej bo namreč treba odgovoriti na vprašanje, od kod bomo pridobivali elektriko, ko bomo ostali brez TEŠ-a in prvega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Poraba elektrike se povečuje. Zagovorniki jedrske možnosti menijo, da se bomo le tako rešili iz primeža fosilnih goriv, njeni nasprotniki pa s prstom kažejo na jedrske odpadke, nesreče in predvsem velike stroške. V oddaji tudi o tem, kako, kdaj in za kakšno ceno do nove nuklearke – pa tudi, ali jo res potrebujemo.
V Studiu ob 17-ih bomo gostili zunanjega ministra Mira Cerarja dan pred sestankom z njegovim novim hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom. Cerar bo konec tedna sodeloval na zasedanju vodij evropskih diplomacij na Finskem, prihodnji teden pa bo na Bledu gostil 14. strateški forum. Povprašali ga bomo o prednostnih nalogah po letu vlade Marjana Šarca, premikih slovenske diplomacije pri odnosih z Moskvo in Washingtonom ter o pričakovanjih, ki jih ima glede dela nove Evropske komisije, pa tudi o širitvi Unije na zahodni Balkan.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Dela v kmetijstvu prevzemajo roboti. Koliko pametnih rastlinjakov, digitalizacije in natančnega kmetijstva že imamo tudi pri nas in kako nadomestiti zaostanek za razvitimi državami? O tehnološko naprednih rešitvah v kmetijstvu živo s kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni.
Vodja italijanske stranke Liga, notranji minister Matteo Salvini, je z vložitvijo nezaupnice premierju Conteju poskrbel za padec še ene italijanske vlade. Populistični in priljubljeni Salvini računa na to, da bo v prihodnje sam zavladal Italiji. Se mu bodo načrti izšli? Kakšne so alternative? Kako se na aktualno dogajanje odziva italijansko gospodarstvo? V oddaji se bomo prepričali tudi o tem, v kakšnem stanju so italijansko-slovenski odnosi.
Pod zasavskimi kraji je več milijonov ton elektrofiltrskega pepela, s katerim so zasipavali podzemne rudniške objekte, pa tudi sanirali površine. Samo na območju deponije nekdanje TET ga je 9 milijonov ton. Toda ko so julija tja pripeljali prvi tak pepel iz ljubljanske toplarne, so se okoljevarstveniki odločili narediti konec temu. Gre tokrat res za predelavo v gradbeni material in za nenevarne odpadke?
Je Turčija zaželena gospodarska partnerica, je lahko zgled ali razlog za zaskrbljenost? Med vojno v Siriji, še bolj pa v obdobju migrantske krize, smo se v tem delu Evrope vnovič zavedli pomena Turčije v mednarodnem prostoru. To ni več država v čakalnici Evropske unije, ampak sila, ki postavlja na prvo mesto svoje interese in ne interesov zahodnega zavezništva. Kako v Turčiji vidijo našo državo in kakšna naj bo politika Slovenije do Turčije?
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Pridelovalci oljk, posebno v Goriških brdih, nimajo razloga za veselje. Letošnja letina bo veliko slabša od lanske, ki je bila sicer rekordna; pričakujejo lahko le petino običajne količine. Vzrok je izjemno neugodno vreme v času oplodnje. Plodovi se sušijo in odpadajo. Dobra letina pa se obeta vinogradnikom. Razmere na Primorskem, v deželi oljk in vinske trte, bo s sogovorniki pretresla Ingrid Kašca Bucik.
Letos praznujemo 100-to obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Čeprav je Prekmurje edino ozemlje, ki ga je Slovenija sploh dobila, je za večino Slovencev še vedno precej oddaljeno in neznano. A številni Prekmurci so znani in uspešni po vsem svetu. Kaj nosijo v sebi in kaj ponujajo drugim? Kako so se ohranili skozi zgodovino in kaj jih dela drugačne?
Turistična sezona je v polnem zamahu in letošnji podatki so še boljši od lanskih. Imamo še eno turistično sezono tudi v slovenski Istri. Poznavalci pozivajo k usklajenemu razvoju destinacije in svarijo pred spanjem na lovorikah. Kakšne so primerjalne prednosti in pomanjkljivosti obalnega turizma, so dobri rezultati sad prizadevanj ali splet okoliščin?
Po napovedi ameriškega predsednika Trumpa, da bodo Združene države septembra ocarinile dodatnih 300 milijard uvoženega kitajskega blaga, se negotovost na trgih nadaljuje. Evropska unija ne stopi v bran Kitajski, hkrati pa z bojaznijo pogleduje proti Združenim državam in njihovi muhasti administraciji. Trgovinske vojne so že pustile posledice v Nemčiji, ki bo verjetno imela tehnično recesijo. Kakšne pa bodo posledice za slovenska podjetja, ki ne bodo imuna za dogajanje v trgovinskih partnericah?
Sredi poletne turistične sezone so se v Kopru pojavile težave s kanalizacijo, zaradi česar je bilo kopališče v Žusterni zaprto. Kaj pravi najnovejši monitoring kopalnih voda in zakaj najmanj 30 hiš lučaj od turističnega mesta nima kanalizacije? To so vprašanja za pristojne, ki smo jih povabili v oddajo Studio ob 17.00. Živo s kopališča v Žusterni z voditeljico Tjašo Škamperle.
O nanodelcih v zadnjem času slišimo vse več in v najrazličnejših kontekstih. Razvoj nanotehnologije in nanomaterialov je svet nanodimenzij nedvomno postavil bolj v ospredje, toda nanodelci so z nami že dolgo. Nastajajo namreč pri gorenju in danes so predvsem dizelski motorji in pirotehnična sredstva vir množice škodljivih nanodelcev. Potem so tu tudi inženirski nanodelci, ki jih zaradi njihovih posebnih lastnosti načrtno izdelujemo in uporabljamo na številnih področjih: od elektronike in gradbeništva, do prehrambne in kozmetične industrije, v medicini, farmaciji in še marsikje. Zato se morda zdi, kot da so povsod in kljub prednostim, ki jih prinašajo, vzbujajo tudi nekaj nelagodja. Kako naj vemo, kaj v okolju počnejo vsi ti nanodelci in kakšen je njihov vpliv na organizme, tudi na ljudi? Navsezadnje gre za izredno majhne delce, katerih posebne lastnosti izvirajo prav iz njihovih nanodimenzij, te pa jim tudi omogočajo, da se vedejo povsem drugače, kot bi se ista snov nekoliko večje velikosti.
Lani je prostovoljno delovalo skoraj 12 odstotkov Slovencev, opravili so več kot 9 milijonov 900 tisoč delovnih ur. V Studiu ob 17ih bomo z gosti iz prakse osvetlili to področje. Iskali bomo odgovore na vprašanje, ali je prostovoljstvo eden od stebrov delovanja naše države; predstavili bomo težave prostovoljcev pri delu in kako jim z ukrepi skuša – ali pa ne – priti naproti država.
Ker je medijsko zakonodajo povozil čas, dosedanji poskusi modernizacije pa so bili neuspešni, se med javno razpravo o osnutku novele zakona o medijih sprašujemo, ali bo ministrstvo za kulturo tokrat dobilo podporo za najnujnejše popravke. V Studiu ob sedemnajstih predstavljamo predlagane rešitve in prve odzive: dr. Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, novinar Primož Cirman, podpredsednik Društva novinarjev Slovenije, ustanovitelj radijske mreže Infonet Leo Oblak, član delovne skupine, ki na gospodarski zbornici pripravlja pripombe na osnutek, dr. Marko Milosavljević, profesor na fakulteti za družbene vede, in voditeljica Tatjana Pirc.
Najnovejši strelski pohodi v Združenih državah Amerike so znova odprli razpravo o širjenju sovraštva do priseljencev in rasizma. Med drugim jih povezujejo z rasistično retoriko ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar bo dodatno razgrelo ameriško politično ozračje pred predsedniškimi volitvami čez 15 mesecev. Bodo demokrati našli resnega izzivalca predsednika Trumpa? Več v Studiu ob 17.00 z voditeljico Sandro Brankovič.
Neveljaven email naslov