Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z evropskim zelenim dogovorom in drugimi akti so se članice Evropske unije zavezale tudi k zmanjšanju izpustov iz prometa sektorja oziroma prehodu na podnebno nevtralnost do leta 2050. V tej luči je vlada pripravila predlog Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva, s katerim želi vzpostaviti goste javno dostopne mreže polnilnic po državi in povečati delež vozil na elektriko in druga alternativna goriva. Med novostmi predvideva vzpostavitev javne gospodarske službe in letno dajatev tudi za uporabo električnih vozil. Ti načrti odpirajo številna vprašanja. Kakšna je trenutno mreža polnilnic? Kako uresničljiv je cilj, da bi imeli v Sloveniji do leta 2030 200.000 vozil na električni pogon? Ali je električno omrežje prilagojeno občutno večji uporabi električnih avtomobilov? Kako bomo morali na dolgi rok spremeniti naše navade glede mobilnosti, da bomo omejili izpuste toplogrednih plinov in porabo energije? Kaj za naše prilagajanje pomeni odložitev odločanja o prepovedi novih vozil z motorji na fosilna goriva po letu 2035? O vsem tem voditelj Jure Čepin s sogovorniki.
Gostje:
Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za prometno politiko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo;
Andrej Brglez, predsednik Avto-moto zveze Slovenije, AMZS;
Alan Orlič, društvo e-Mobilnost Slovenija.
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Z evropskim zelenim dogovorom in drugimi akti so se članice Evropske unije zavezale tudi k zmanjšanju izpustov iz prometa sektorja oziroma prehodu na podnebno nevtralnost do leta 2050. V tej luči je vlada pripravila predlog Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva, s katerim želi vzpostaviti goste javno dostopne mreže polnilnic po državi in povečati delež vozil na elektriko in druga alternativna goriva. Med novostmi predvideva vzpostavitev javne gospodarske službe in letno dajatev tudi za uporabo električnih vozil. Ti načrti odpirajo številna vprašanja. Kakšna je trenutno mreža polnilnic? Kako uresničljiv je cilj, da bi imeli v Sloveniji do leta 2030 200.000 vozil na električni pogon? Ali je električno omrežje prilagojeno občutno večji uporabi električnih avtomobilov? Kako bomo morali na dolgi rok spremeniti naše navade glede mobilnosti, da bomo omejili izpuste toplogrednih plinov in porabo energije? Kaj za naše prilagajanje pomeni odložitev odločanja o prepovedi novih vozil z motorji na fosilna goriva po letu 2035? O vsem tem voditelj Jure Čepin s sogovorniki.
Gostje:
Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za prometno politiko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo;
Andrej Brglez, predsednik Avto-moto zveze Slovenije, AMZS;
Alan Orlič, društvo e-Mobilnost Slovenija.
Volivke in volivci so izbrali svoje župane in nekaj županj in občinska vodstva. Smo tudi tokrat dali prednost odločnim fantom, ki se znajo postaviti zase, pred olikanimi izobraženci? So obiski sodišč in odvetnikov redni del županovega delavnika? Ali tudi na lokalni ravni opažamo prodor medijsko izpostavljenih posameznikov? Na ta in druga vprašanja letošnjih lokalnih volitev bomo z dopisniki in gostoma v studiu, Andrejo Jernejčič in Luko Dekleva, skušali odgovoriti v današnjem Studiu ob 17h.
Drugi krog lokalnih volitev v državi na prvi program Radia Slovenija prinaša soočenje mestnih občin Maribor in Ptuj. Kaj obljubljajo kandidati v Mariboru in na Ptuju, bodo spremenili način upravljanja občin? Kako uspešni bodo? Z Vesno Martinec in Danijelom Poslekom v petkovem soočenju ob 17-tih na Prvem.
V Kranju se za županski stolček v 2. krogu potegujeta Matjaž Rakovec in Zoran Stevanović, v Slovenj Gradcu pa Andrej Čas in Tilen Klugler. Kaj obljubljajo kandidati, bodo spremenili način upravljanja občin? Bodo pri tem uspešni? Z Aljano Jocif in Dejanom Ratom.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V oddaji soočamo kandidata ža župana MO Koper Borisa Popoviča in Aleša Brežana ter kandidata za župana MO Nova Gorica Mateja Arčona in Klemna Miklaviča. Kaj obljubljajo kandidati v Novi Gorici in Kopru, bodo spremenili način upravljanja občin? Bodo pri tem uspešni? Z Natašo Uršič in Tjašo Škamperle.
Kaj prinaša nedeljski dogovor o brexitu, ki so ga sklenili voditelji Unije na izrednem vrhu v Bruslju? »To je edini možni dogovor« povdarja predsednik Evropske komisije. Pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz povezave bodo zagotovo še dolgotrajna, saj odprta vprašanja ostajajo nerešena. Na mizi je več scenarijev, britanska premierka pa ima velike notranjepolitične težave, saj večina britanskih poslancev ne podpira nobene rešitve. Je mogoč no-deal brexit- ločitev brez dogovora?
Kakšen sejem je slovenski knjižni sejem, kakšna je njegova družbena vloga, v kolikšni meri je naklonjen manjšim založbam, kako bi se lahko še razvil … To je le nekaj tem, o katerih na Pisateljskem odru v Cankarjevem domu razmišljajo filozofinja in letošnja dobitnica nagrade mira Stanka Repar, pesnica ter glavna in odgovorna urednica založbe Vige Vage Knjige Anja Golob ter Miha Kovač- v pogovoru z Markom Goljo.
V oddaji zaznamujemo državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je odločilno posegel v dogodke ob koncu 1. svetovne vojne in zavrtel kolo zgodovine v drugačno smer, kot so načrtovale velike sile. Novembra 1918, so vojaške enote prve slovenske vojske generala Rudolfa Maistra v Mariboru razorožile oddelke nemško – avstrijske mestne varnostne straže – nekakšne vzporedne paravojaške strukture v mestu. To dejanje je pripoved o boju za Maribor in severno mejo, o izjemnem domoljubju, ki je današnji slovenski državi dalo več kot 6 tisoč kvadratnih kilometrov v nasprotnem primeru trajno izgubljenega ozemlja. Je pa tudi zanimiva pripoved o tem, kako pomembno je bilo, da smo imeli Slovenci pred stoletjem v Mariboru bančno hišo v svojih rokah. Z voditeljem Stanetom Kocutarjem
Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki zvišuje dovoljene vrednosti hrupa in s tem državljanom poslabšuje pravice do zdravega življenjskega okolja, se je znašla na ustavnem sodišču. Oceno ustavnosti zahtevata Alpe Adria Green in civilna pobuda Eko krog. Uredba, ki jo je sprejela prejšnja vlada, ko je opravljala tekoče posle, je zaradi nepreglednosti tudi v postopku pred KPK. Hrup pa postaja vse hujši problem.V oddaji tudi o tem, kako živeti v hrupu in kje iskati pomoč.
Saga o predlaganem dvigu minimalne plače, po katerem naj bi se januarja znesek zvišal na 667 evrov, se nadaljuje. Je težava, da je predlog zaobšel socialni dialog in ga je mimo socialnih partnerjev vložila Levica? Ali pa je težava v višini minimalne plače, ki je sicer opredeljena kot minimalni zaslužek, ki ga mora zaposleni prejeti ob koncu meseca za polni delovni čas? Kakšen naj sploh bo plačni sistem in kdaj zvišati plače – soočamo socialne partnerje.
Kako so se razdelile karte po nedeljskih lokalnih volitvah? Kakšni bodo izzivi v drugem krogu? Vse to skupaj z našimi dopisniki po državi.
Je Ljubljana najlepše mesto tudi ob prometnih konicah … ali ko iščemo stanovanje … ali ko čakamo na pregled pri zdravniku? Devet županskih kandidatov ponuja rešitve. Kaj pa volivci, se strinjajo z njimi, bodo na volišča odšli v večjem številu kot na zadnjih lokalnih volitvah? Odgovore na ta vprašanja iščemo v radijskem soočenju županskih kandidatov.
V Narodnem domu se predstavljajo vsi kandidati za župana MO Maribor, z izjemo priprtega Andreja Šiška. V ospredju razprave sedemnajsterice so številne žgoče teme in predvsem načrti za boljšo prihodnost mesta.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
So nove tehnologije sovražnik ali prijatelj demokracije? Informacijsko-komunikacijske tehnologije so obljubljale večjo transparentnost, več demokracije ter konec zavajanja in laži, a hkrati omogočile tudi manipulacijo in propagando ter zvezale roke četrti veji oblasti. Po vmesnih volitvah v Združenih državah Amerike in pred lokalnimi volitvami v Sloveniji se sprašujemo, na kateri strani je tehtnica.
Kako se je zgodilo, da je tako imenovana Marakeška deklaracija oziroma dogovor Združenih narodov o varnih in urejenih migracijah čez noč postala eno od osrednjih notranjepolitičnih vprašanj? Države, ki pred nekaj meseci niso imele pripomb, se zdaj umikajo, pri nas bo celo izredna seja državnega zbora o tem. V oddaji o tem, od kod strah pred posledicami dokumenta, ki je pravno nezavezujoč, in od kod strah pred valom migrantov?
Kaj obljubljajo in kako bodo to uresničili? Predstavljajo se županski kandidati treh mestnih občin – Novo mesto, Celje in Kranj. Soočenja vodijo Jože Žura (Novo mesto), Matija Mastnak (Celje) in Romana Erjavec (Kranj).
Zmaga demokratov na kongresnih volitvah v Združenih državah Amerike, s čimer bodo ti po osmih letih spet prevzeli večino v predstavniškem domu, bo imela velik vpliv na predsedovanje Donalda Trumpa v drugem delu mandata, udobne večine ne bo imel več. Bi to lahko pomenilo tudi spremembo njegove politike, morda manj strupeno retoriko do nasprotnikov, migrantov in drugih? Kaj izidi pomenijo za demokrate ter Trumpove možnosti za vnovično izvolitev leta 2020? V oddaji o tem, v čem so bile tokratne ameriške vmesne volitve posebne.
Predstavljajo se kandidati za župana v MO Koper, MO Velenje in MO Murska Sobota.
Nemška kanclerka Angela Merkel je pred dnevi napovedala skorajšnji umik s čela svoje stranke. Ta je v zadnjih mesecih doživela več volilnih streznitev, saj je izgubljala tako rekoč na vsakih deželnih volitvah. To se dogaja, čeprav ima Nemčija najnižjo stopnjo brezposelnosti po združitvi. Na lokalni ravni se krepijo stranke, ki ne sodelujejo v zvezni vladi, Zeleni ter Alternativa za Nemčijo. V oddaji o tem kaj ostaja od politične moči Merklove po njeni napovedi odhoda, kaj se je spremenilo v skoraj dveh desetletjih njenega vladanja in kako se bo spremenila Evropa po odhodu dolgoletne kanclerke.
Neveljaven email naslov