Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po petih letih smo dobili nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti v 57 izobraževalnih sistemih. Raziskava PIRLS je pokazala, da so naši četrtošolci leta 2021 po dosežkih močno padli – zabeležili smo tretji največji padec med vsemi državami. V oddaji iščemo razloge za to, ugotavljamo, kaj dela osnovnošolcem največje težave in kako so se v zadnjem desetletju spremenili naš način življenja, branja in iskanja informacij. Preverjamo vpliv družinskega okolja in socialno-ekonomskega položaja na bralno pismenost, pa tudi zakaj imajo boljše dosežke dekleta. Predvsem pa ponujamo rešitve za spodbujanje branja med mladimi in za izboljšanje bralne pismenosti nasploh. Ta je namreč osnova za vse druge pismenosti. Odgovore v torkovem Studiu ob 17.00 išče Špela Šebenik.
Gostje:
dr. Sonja Pečjak, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost;
dr. Eva M. Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS pri Pedagoškem inštitutu;
Tanja Taštanoska, vodja sektorja za kakovost in analize v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava.
4537 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Po petih letih smo dobili nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti v 57 izobraževalnih sistemih. Raziskava PIRLS je pokazala, da so naši četrtošolci leta 2021 po dosežkih močno padli – zabeležili smo tretji največji padec med vsemi državami. V oddaji iščemo razloge za to, ugotavljamo, kaj dela osnovnošolcem največje težave in kako so se v zadnjem desetletju spremenili naš način življenja, branja in iskanja informacij. Preverjamo vpliv družinskega okolja in socialno-ekonomskega položaja na bralno pismenost, pa tudi zakaj imajo boljše dosežke dekleta. Predvsem pa ponujamo rešitve za spodbujanje branja med mladimi in za izboljšanje bralne pismenosti nasploh. Ta je namreč osnova za vse druge pismenosti. Odgovore v torkovem Studiu ob 17.00 išče Špela Šebenik.
Gostje:
dr. Sonja Pečjak, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost;
dr. Eva M. Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS pri Pedagoškem inštitutu;
Tanja Taštanoska, vodja sektorja za kakovost in analize v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava.
ene nafte že pol leta dramatično upadajo in so pred kratkim dosegle najnižjo raven po šestih letih. Medtem ko veliki igralci na naftnem trgu čakajo, koga od njih bo to prvega uničilo, se zdi, da se zlasti v Evropi gospodinjstva in velik del gospodarstva veselijo nizkih cen. O tem, kdo ima v resnici korist od tega in zakaj dolgoročno to ni nujno dobro, pa tudi o tem, ali bomo v Sloveniji končno napolnili bencinski rezervoar po bistveno nižjih cenah kot doslej, bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Erno Strniša.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kakšne so plače v Sloveniji? Tudi v okviru socialnega sporazuma se socialni partnerji usklajujejo o plačah - sindikati se zavzemajo za spremembo sestave minimalne plače, delodajalci vztrajajo pri zdajšnji ureditvi; sindikati bi rast plač vezali na rast produktivnosti, delodajalci so zadržani; delodajalci si želijo razbremenitev plač s prispevki in davki, vlada ne popušča. Se torej s plačo v Sloveniji da preživeti, kaj pa živeti? Oddajo bo vodila Urška Valjavec.
Izid predsedniških volitev na Hrvaškem je pokazal veliko razdeljenost tamkajšnjega volilnega telesa. Le nekaj tisoč glasov razlike je odločilo, da bo prihodnjih pet let Hrvaško vodila kandidatka desnice Kolinda Grabar Kitarović. Kaj izid volitev pomeni za našo južno sosedo, kaj napoveduje za parlamentarne volitve, ki bodo prav tako letos, v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Špelo Novak.
Letošnja zima in sneg, ki ga sicer ni v izobilju, sta poleg smučarjev razveselila tudi privržence nekaterih drugih zimskih športov: smučarskega teka, sankanja, krpljanja in zimskih pohodov. Vse več ljudi se iz napornega in stresnega vsakdana umika v naravo. Kako se razvijajo ti rekreativni športi in kako je poleg užitkov poskrbljeno za varnost? So že zdaj ali bodo morda šele v prihodnje ti, tudi adrenalinski športi, pomemben del turistične ponudbe v slovenskih zimskih središčih in drugih krajih. Več v Studiu ob sedemnajstih z Aljano Jocif.
Krize ni konec, le potuhnila se je. Evropa je v nekaj letih sprejela in uresničila nekaj ukrepov, od reševalnega mehanizma in bančne unije do ukrepov Evropske centralne banke, ki so podprli skupno valuto in utišali tiste, ki so neutrudno napovedovali konec evra. A negotovost se počasi vrača. Grčija je pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami. Če zmaga skrajno leva stranka Siriza, bo zahtevala umik varčevalnih ukrepov in konec prodaje državnega premoženja. Ali bi Nemčija to dovolila, bi evrsko območje preneslo morebiten izstop Grčije? Je to morda priložnost, da se na evropski ravni začnemo pogovarjati vsaj o razbremenitvi dušečih javnih dolgov? Z novim letom je dobila evro še Litva. Kakšni časi se ji obetajo in navsezadnje, kaj piše pod črto, ki jo vlečemo v Sloveniji pod uvedbo evra pred osmimi leti? Prisluhnite Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.
Ali gre za prvo znano evtanazijo pri nas? Hipokratova prisega in etični kodeks zavezujeta zdravnike k spoštovanju življenja , toda etičnih dilem ob trpljenju bolnika je veliko. Namerno skrajšanje življenja se pri nas enači z umorom, kako pa je to urejeno v tujini? V nekaterih državah, kjer je denimo dovoljena pomoč pri samomoru, je namreč dovoljena tudi evtanazija. To bo tudi tema današnjega Studia ob 17-ih z voditeljico Heleno Lovinčič.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kakšen je bil svet v letu 2014? Četrt stoletja po padcu železne zavese nastaja nov zid med vzhodom in zahodom; tokrat v Ukrajini. Gospodarska premoč Združenih držav in Evrope upada, težišče se seli v vse hitreje rastočo Azijo. Elite na zahodu se vse bolj obubožanih množic lotevajo s stopnjevanjem represije, globalne finančne institucije in korporacije pa so močnejše kot kdaj prej. Še nikoli ni bilo na svetu toliko konfliktov in beguncev. Kakšen je bil svet v letu 2014, v današnjem Studiu ob 17ih. S Sandro Brankovič Brecl
Kakšno je bilo iztekajoče se leto? Četrt stoletja po padcu železne zavese nastaja nov zid med vzhodom in zahodom; tokrat v Ukrajini, kjer so trčili interesi Združenih držav Amerike in Rusije. Gospodarska premoč Združenih držav in Evrope upada, težišče se seli v vse hitreje rastočo Azijo. Elite na zahodu se vse bolj obubožanih množic lotevajo s stopnjevanjem represije, globalne finančne institucije in korporacije pa so močnejše kot kdaj prej. Še nikoli ni bilo na svetu toliko konfliktov in beguncev. Kakšen je bil svet v letu 2014, v današnjem Studiu ob 17ih. Z voditeljico Sandro Brankovič Brecl
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
26-ti december nas spominja na to, da smo državljani Slovenije v slogi in s pogumom dosegli svojo državo, kriza pa nas je opozorila, da si jo moramo še enkrat zaslužiti, smo slišali naše državnike govoriti na proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti. V tokratnem Studiu ob 17-ih bomo dali besedo tistim, ki so stari toliko kot slovenska samostojnost, torej generaciji, rojeni v obdobju nastanka samostojne države. Kako vidijo Slovenijo in slovensko družbo, njeno prihodnost, sebe v njej ter tudi koliko poznajo njeno zgodovino in dogajanje v obdobju njihovega rojstva? Oddajo ob pomoči kolegov dopisnikov pripravlja in vodi Liana Buršič.
Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje. Tako se glasi prvi člen deklaracije o človekovih pravicah. Deklaracije, ki je – na ruševinah druge svetovne vojne – nastala kot opomin in zaveza, da je človek vreden zato, ker je, ker živi, in ne, ker pripada neki rasi ali ideologiji. Danes, leta 2014, stopamo po nekih drugih ruševinah, ki jih za seboj puščajo interesi svetovnih velesil in kapitala. Zdi se, da se dostojanstvo človeka vse preveč meri le še po njegovi storilnosti. Na božični večer bomo o tem razmišljali s filozofom in teologom dr. Edvardom Kovačem, pravnikom dr. Ernestom Petričem in ekonomistom mag. Jorgom Petrovičem. Oddajo pripravlja Boštjan Debevec. Avtor prispevka: Boštjan Debevec
Slovenija se je letos po skoraj šestih letih upadanja gospodarske rasti končno izvila iz primeža krize. BDP narašča, brezposelnost se zelo počasi zmanjšuje in več-milijardna bančna luknja je vsaj za zdaj zamašena. Kaj storiti, da bo rast prepričljivejša, kako pospešiti sanacijo tako bank kot podjetij, okrepiti konkurenčnost gospodarstva ter ob tem voditi pametno ekonomsko politiko, ki ne bo dodatno obtežila poslovanja podjetij, hkrati pa bo prek strukturnih reform razbremenila javne finance? V današnjem pregledu gospodarstva v letu, ki se poslavlja, o vsem naštetem ter tudi pričakovanjih za leto, ki prihaja, z gosti v Studiu ob 17-ih Urška Jereb Brankovič.
V Mariboru je kljub pritiskom javnosti in stroke usoda kulture nejasna. Kaj bi v praksi povzročili grobi rezi v denar, namenjen zanjo, in kaj bi ti pomenili za razvoj drugega največjega slovenskega mesta, že sicer ujetega v krč brezposelnosti? Na vprašanja voditeljice Simone Kopinšek bodo odgovarjali predstavniki mestnih oblasti in kulturnih ustanov.
Od novega leta bo pri prodaji ali oddaji nepremičnine v najem obvezno navesti podatke o energijski učinkovitosti stavbe v energetski izkaznici. O tem, zakaj pravzaprav potrebujemo ta dokument, kako so pristojni rešili nekatere zaplete v zvezi s tem in kaj novost pomeni za trg nepremičnin, bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h. Z vprašanji strokovnjakom boste lahko sodelovali tudi poslušalci. Z voditeljico Erno Strniša.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neveljaven email naslov