Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po petih letih smo dobili nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti v 57 izobraževalnih sistemih. Raziskava PIRLS je pokazala, da so naši četrtošolci leta 2021 po dosežkih močno padli – zabeležili smo tretji največji padec med vsemi državami. V oddaji iščemo razloge za to, ugotavljamo, kaj dela osnovnošolcem največje težave in kako so se v zadnjem desetletju spremenili naš način življenja, branja in iskanja informacij. Preverjamo vpliv družinskega okolja in socialno-ekonomskega položaja na bralno pismenost, pa tudi zakaj imajo boljše dosežke dekleta. Predvsem pa ponujamo rešitve za spodbujanje branja med mladimi in za izboljšanje bralne pismenosti nasploh. Ta je namreč osnova za vse druge pismenosti. Odgovore v torkovem Studiu ob 17.00 išče Špela Šebenik.
Gostje:
dr. Sonja Pečjak, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost;
dr. Eva M. Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS pri Pedagoškem inštitutu;
Tanja Taštanoska, vodja sektorja za kakovost in analize v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava.
4537 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Po petih letih smo dobili nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti v 57 izobraževalnih sistemih. Raziskava PIRLS je pokazala, da so naši četrtošolci leta 2021 po dosežkih močno padli – zabeležili smo tretji največji padec med vsemi državami. V oddaji iščemo razloge za to, ugotavljamo, kaj dela osnovnošolcem največje težave in kako so se v zadnjem desetletju spremenili naš način življenja, branja in iskanja informacij. Preverjamo vpliv družinskega okolja in socialno-ekonomskega položaja na bralno pismenost, pa tudi zakaj imajo boljše dosežke dekleta. Predvsem pa ponujamo rešitve za spodbujanje branja med mladimi in za izboljšanje bralne pismenosti nasploh. Ta je namreč osnova za vse druge pismenosti. Odgovore v torkovem Studiu ob 17.00 išče Špela Šebenik.
Gostje:
dr. Sonja Pečjak, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost;
dr. Eva M. Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS pri Pedagoškem inštitutu;
Tanja Taštanoska, vodja sektorja za kakovost in analize v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Koalicijska drama v zvezi z imenovanjem dveh novih nadzornikov Slovenskega državnega holdinga se nadaljuje. Če ima politika vidno vlogo pri imenovanju tistih, ki bedijo nad holdingom državnega premoženja, pa se zastavlja vprašanje, kakšna je njena vloga pri menjavah v posameznih podjetjih. Je Slovenija v zadnjih letih napredovala v strokovni presoji kandidatov? Kako velik vpliv imajo mreže? Kakšne so posledice, če se v vprašanja gospodarskega upravljanja vmešava politika? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.
Podoba obale med Koprom in Izolo bo kmalu zelo drugačna. Že z današnjim dnem se zapira precejšnji del obalne ceste. Prizadevanja, da bi promet nadomestile druge, prijetnejše vsebine, so stara že več desetletij. Predstavili jih bomo v Studiu ob 17-ih, v katerem bomo govorili o načrtih z omenjenim območjem ter o predvidenih rešitvah odprtih vprašanj v zvezi s prometom na Obali. Voditeljica bo Jasna Preskar.
Zlikovci danes v otroške sobe ne prihajajo skozi vrata, ampak prek interneta, zato se moramo tako starši kot otroci zavedati, kaj pomeni odgovorna uporaba novih tehnologij in spleta. Katera pravila moramo upoštevati, kako zaščitimo svoje otroke, predvsem pa, kako ravnati, če ti postanejo posredna ali neposredna žrtev spolnih zlorab? O tem v Studiu ob 17-ih z gosti. Voditelj bo Robert Škrjanc.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
»Na teren – bližje ljudem«. To je moto reorganizacije centrov za socialno delo. Kaj bo nova organizacijska struktura prinesla uporabnikom? Kdaj bo država začela izdajati odločbe o letnih socialnih prejemkih, kot so otroški dodatek, državna štipendija in subvencije za znižano plačilo vrtca? Kakšna bo vloga socialnih aktivatorjev v centrih? Na ta in druga vprašanja bodo v tokratnem Studiu ob 17-tih odgovorili predstavniki centrov za socialno delo, socialne zbornice in ministrstva, pristojnega za socialo.
Turčija je zamrznila odnose na visoki ravni z Nizozemsko zaradi prepovedi nastopa turških ministrov na političnih zborovanjih turških izseljencev. Poleg tega obtožuje Nemčijo terorizma in grozi z odprtjem balkanske begunske poti. V kaj lahko preraste spor, se lahko grožnje spremenijo v realnost? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih.
Vrh obrambnega ministrstva in vojske je predsedniku Borutu Pahorju kot poveljniku oboroženih sil poročal o pripravljenosti naše vojske. Ta je dobila negativno oceno tudi tokrat, tako kot že od leta 2012 naprej. Bo vojska ob takšnem razvoju in financiranju sploh še kdaj dobila pozitivno in kaj take ocene pomenijo za njen nadaljnji razvoj in pripravljenost ter našo varnost, tudi v okviru Severnoatlantskega zavezništva? Odgovore na to bomo iskali v Studiu bo 17-ih.
Vrata odpirajo večgeneracijski centri; njihov namen je povezati lokalno prebivalstvo in poskrbeti za boljšo socialno sliko najbolj ranljivih skupin. Ali sta naša družba in država pripravljeni na izzive dolgožive družbe, kakšen je medgeneracijski dialog? V Studiu ob 17-ih z voditeljico Urška Valjavec.
Življenjske razmere v romskih naseljih, predvsem na Dolenjskem, so nemogoče – kljub zakonu, s katerim se država v Evropi rada pohvali in ki že od začetka razdvaja romsko skupnost. Zdaj v parlament prihaja nov predlog; kaj prinaša in kdaj bodo romska naselja v Sloveniji enaka naseljem večinskega prebivalstva, v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Eniso Brizani.
Poskusi krčenja pravic žensk so vedno glasnejši in se dogajajo tudi pri nas. Vse bolj so pod vprašajem že davno pridobljene pravice in na pohodu je konservatizem – celo v Evropskem parlamentu. O tem, kaj se dogaja s pravicami žensk leta 2017, v današnjem Studiu ob 17-ih.
Umor polbrata severnokorejskega voditelja Kim Džong Una v Maleziji, katerega sledi vodijo prav v to izolirano državo, opominja na zelo zaostrene razmere v Aziji ter na veliko nepredvidljivost severnokorejskega režima in mogoče posledice. Režim ima namreč v rokah orožje za množično uničevanje. Kakšno vlogo imata pri tem ameriško povečevanje vojaške navzočnosti v tem delu sveta in Kitajska kot tradicionalna zaveznica Pjongjanga, pa v ponedeljkovem Studiu ob 17-ih z voditeljico Rajko Pervanje.
Stavka zdravnikov in zobozdravnikov je zamrznjena še za pol leta. Podrobnosti v soboto parafiranega dogovora med vlado in Fidesom predstavljamo v današnjem Studiu ob 17-ih. Kaj to pomeni za skrajševanje čakalnih vrst, kakšni bodo učinki, finančne posledice in ne nazadnje – ali bodo za dodatno in boljše delo nagrajeni tudi drugi zdravstveni delavci? Na nogah pa so že preostali zaposleni v javnem sektorju! Več v Studiu ob 17-ih z voditeljico Snežano Ilijaš.
Zeleni turizem je tudi pri nas pomembna usmeritev, ki jo kot razvojno priložnost podpira Slovenska turistična organizacija. Vračanje k naravi, dejavno preživljanje prostega časa, odkrivanje manj znanih, tudi naravnih znamenitosti povezujejo številne turiste, ki iščejo mir in drugačnost. Več v Studiu ob 17-ih.
Na uradnem obisku v Sloveniji bosta danes in jutri predsednika Evropske komisije in Evropskega parlamenta Jean-Claude Juncker in Antonio Tajani. Glavna tema pogovorov so scenariji prihodnosti Evropske unije, tudi Evropa več hitrosti, ki jo Juncker podpira. 60 let po podpisu rimske pogodbe se Evropa srečuje s številnimi krizami. Kakšna bo njena prihodnost? Več v Studiu ob 17-ih s Špelo Novak.
Po objavi o odkritju sedmih Zemlji podobnih planetov okrog zvezde Trappist v prestižni znanstveni reviji Nature je znova završalo. Odkritja takšnih eksoplanetov so v nekaj letih skokovito poskočila, prave tehnološke posodobitve, ki bi omogočile še prodornejši pogled v vesolje, pa so šele na obzorju. Smo s tem bliže odgovoru na žgoče vprašanje, ali se je še kje v vesolju razvilo inteligentno življenje? O tem v Studiu ob 17ih z Majo Ratej.
Slovenija ima že tri leta solidno gospodarsko rast, približno 2,5-odstotno, napoved za letos in prihodnje leto je prav tako spodbudna. Razmere so se stabilizirale, za preboj pa bo treba rast še povečati za odstotek ali dva. Kako naprej v obdobju po krizi, da odrekanje med krizo ni bilo zaman? S katerimi izzivi se bo treba spoprijeti, katere ukrepe sprejeti, da ohranimo vzdržno rast in si jo zagotovimo tudi dolgoročno? O tem z gosti v Studiu ob 17h Zdenka Bakalar.
Obvezno služenje vojaškega roka spet postaja aktualno po Evropi. Zamisli o vnovični uvedbi nabora je naklonjena tudi velika večina Slovencev, o tem vse glasneje razmišljajo tudi politične stranke. Stroka pa po drugi strani opozarja, da trenutno za kaj takega ni niti potrebe niti denarja in da si politika s tem samo nabira poceni politične točke. O argumentih za in proti uvedbi nabora pa v Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljem Robertom Škrjancem.
S previsokimi koncentracijami radioaktivnega plina radona se že več let spoprijemajo v nekaterih vrtcih in šolah, najdemo pa ga tako rekoč povsod, tako v stanovanjskih zgradbah kot v javnih ustanovah. Kaj je vzrok za pojav radona, v katerih stavbah je radona največ, kako škodljiv je in kako lahko to prežečo nevarnost zmanjšamo, kateri gradbeni posegi so najučinkovitejši? Na ta in druga vprašanja bomo s strokovnjaki odgovore iskali v petkovem Studiu ob 17-ih, v oddaji pa boste lahko s svojimi vprašanji sodelovali tudi poslušalci.
Sprejetje zakona o policijskih pooblastilih je skupaj z nedavno sprejetim zakonom o tujcih in nadzoru državne meje v javnosti sprožilo glasne kritike, da postajamo vse bolj represivna država. In temu pritrjujejo tudi varnostni strokovnjaki, ki opozarjajo, da je podobne usmeritve mogoče zaslediti v celotni Evropi. Gremo torej resnično v smeri policijske države ali gre za nujne ukrepe, ki bodo policijo v obdobju spremenjenih varnostnih razmer naredili bolj učinkovito? O tem z gosti v Studiu ob 17-ih.
Neveljaven email naslov