Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija je v obdobju, ko se odloča o energetski oskrbi prihodnjih desetletij. Odgovoriti bo treba na vprašanja, kakšne investicije bodo potrebne, bo šlo z obnovljivimi viri, kdaj se bomo odločili za drugi blok nuklearke v Krškem ali proti njem. Kakšne signale v zvezi s tem pošilja vlada? Cene energentov ostajajo višje kot pred krizo. Kaj lahko pričakujemo, ko se bo izteklo obdobje reguliranih cen in državnih pomoči, za katere gospodarstvo sicer že zdaj opozarja, da ne zadoščajo? Prihodnje leto nas čaka tudi nov sistem obračunavanja omrežnine, ki bo zahteval precej aktivnejše uporabnike. O tem Studiu ob 17.00 z Erno Strniša.
Gostje:
Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo;
Duška Godina, direktorica Agencije za energijo;
dr. Mihael Sekavčnik, dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani;
Tomaž Štokelj, generalni direktor Holdinga slovenske elektrarne.
4536 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovenija je v obdobju, ko se odloča o energetski oskrbi prihodnjih desetletij. Odgovoriti bo treba na vprašanja, kakšne investicije bodo potrebne, bo šlo z obnovljivimi viri, kdaj se bomo odločili za drugi blok nuklearke v Krškem ali proti njem. Kakšne signale v zvezi s tem pošilja vlada? Cene energentov ostajajo višje kot pred krizo. Kaj lahko pričakujemo, ko se bo izteklo obdobje reguliranih cen in državnih pomoči, za katere gospodarstvo sicer že zdaj opozarja, da ne zadoščajo? Prihodnje leto nas čaka tudi nov sistem obračunavanja omrežnine, ki bo zahteval precej aktivnejše uporabnike. O tem Studiu ob 17.00 z Erno Strniša.
Gostje:
Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo;
Duška Godina, direktorica Agencije za energijo;
dr. Mihael Sekavčnik, dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani;
Tomaž Štokelj, generalni direktor Holdinga slovenske elektrarne.
Epidemija covida-19 kljub ukrepom države za pomoč gospodarstvu in gospodinjstvom vse več ljudi potiska čez prag revščine. Centri za socialno delo in humanitarne organizacije ugotavljajo, da ponekod pomoč potrebuje za petino več ljudi. Med njimi je veliko takih, ki so doslej vedno znali sami poskrbeti zase, na primer kot samostojni podjetniki. S šolanjem na daljavo so še bolj vidne socialne razlike med otroki: računalnik in topli obrok za vsakogar nista samoumevna. Brezdomce v mestih preganjajo z javnih prostorov, zaradi ukrepov proti covidu-19 jim zapirajo dnevne centre, ljudje se jih v strahu pred okužbo na daleč izogibajo in jim tako odrekajo tudi kovance. V Studiu ob 17ih se z dopisniki in voditeljico Simeono Rogelj oziramo po Slovenij in skupaj s stroko, politiko in humanitarci iščemo rešitve. Gostje: - profesor Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo, - Valentina Vehovar, v. d. generalne direktorice Direktorata za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije.
Medtem ko evropske države zaradi epidemije sprejemajo različne odločitve o začetku smučarske sezone, so slovenska smučišča v negotovosti. Vlada zaradi slabe epidemiološke slike še ni sprejela odločitve. Smučišča, ki so pripravljena na obratovanje in izdelujejo umeten sneg, nimajo nadomestnega scenarija. Kakšna bo tokratna zimska sezona, kaj negotovost pomeni za zimske turistične centre, kakšne težave imajo ponudniki, pa tudi, kako je država že pomagala z ukrepi in kakšne so še možnosti. O vsem tem v Studiu ob sedemnajstih z Aljano Jocif. Gostje : - Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Manuela Božič Badalič, predsednica Združenja slovenskih žičničarjev, - Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora.
V zadnjem obdobju smo priča več zamenjavam vodstev v naših osrednjih nacionalnih muzejih in galerijah. Imenovanja potekajo brez upoštevanja mnenj stroke in mimo priporočil strokovnih svetov zavodov, opozarjajo kritiki. To se je že zgodilo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter v Slovenskem etnografskem muzeju. Tam, kjer je ustanovni akt zavoda jasno zahteval, da ima direktor tudi izobrazbo iz primarne dejavnosti te ustanove, se zdaj člene na hitro spreminja, kot na primer pri Narodnem muzeju in Moderni galeriji. Kaj je v ozadju odstranjevanja strokovnjakov iz osrednjih nacionalnih muzejev? Gre tu za bitko za (nove) interpretacije ali zgolj za simptom dobe, ki je strokovnim argumentom vse manj naklonjena? Zakaj so muzeji za sodobnost sploh relevantni? O tem v reprizi pogovora Nine Slaček in strokovnjakov za Intelekto.
»Dvoma ni več, cepivo je učinkovito in deluje,« slišimo in beremo že skoraj vsak dan. Tekma za odstotke in učinkovitost cepiva proti covidu-19 se namreč stopnjuje. Farmacevti in raziskovalci poročajo o 90-odstotni, 92-odstotni, celo o 95-odstotni učinkovitosti novega cepiva. Spodbudno. Vendar pa podatki odpirajo vrsto vprašanj. Kako varno bo cepivo proti covidu? Kdaj bomo cepljenje začeli izvajati v Sloveniji? Kdo bo prvi na vrsti? Zakaj cepljenje ne bo obvezno? Čigavo cepivo bo sploh na voljo pri nas? Dr. Roman Jerala je jasen: »Odločiti se moramo za cepivo, ki bo prvo na voljo.« O vsem tem voditelj Iztok Konc z našimi dopisniki in gostje: - prof. dr. Roman Jerala, Kemijski inštitut, - prof. dr. Bojana Beović, Svetovalna skupina vlade za covid-19, - sekretarka Doroteja Novak Gosarič, Ministrstvo za zdravje, - prof. dr. Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo.
Ob mednarodnem dnevu delovanja proti nasilju nad ženskami OZN in številne nevladne organizacije opozarjajo na povečanje nasilja v obdobju pandemije. Zaradi koronavirusa je več tisoč ljudi ujetih med štirimi stenami. Številni živijo v pomanjkanju, ekonomske in psihosocialne stiske se stopnjujejo, izčrpanost in stres pa povzročata napetosti in poglabljata konflikte. Ob pozivanju ljudi, naj ostanejo doma, ne smemo pozabiti, da dom ni varno zavetje za vse. Veliko žensk in otrok je trenutno prisiljenih v samoizolacijo z nasilnežem. Nimajo možnosti umika iz nasilnega okolja, stiki z bližnjimi so prepovedani, možnost pomoči okrnjena. O problematičnih razmerah, v kateri so se znašle žrtve nasilja v družini, in o možnih rešitvah voditeljica Martina Černe in gostje: - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, - Ana Pavlič z Inštituta za preučevanje enakosti spolov, - dr. Katja Filipčič s pravne fakultete v Ljubljani, - in Vinko Stojnšek, višji kriminalistični inšpektor z Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave.
Leta 1920 so nastale nekatere glavne slovenske športne organizacije, med njimi tudi predhodnica današnjega Olimpijskega komiteja Slovenije. V tem času je slovenski šport prehodil dolgo pot od amaterizma do vrhunskih mednarodnih dosežkov. Slovenija ima močno razpršeno športno ponudbo, na to kažejo tudi dosežki naših športnikov. Ti namreč posegajo po medaljah v številnih disciplinah od zimskih do poletnih, od ekipnih do posamičnih športov. Kaj nas uči preteklih 100 let organiziranega športa na Slovenskem in kakšni so nauki za prihodnost, ki je zaradi posledic pandemije še bolj negotova kot sicer? O vsem tem voditelj Matej Hrastar in gostje: - Miroslav Cerar, olimpijski in svetovni prvak v gimnastiki, - Raša Sraka Vukovič, evropska prvakinja v judu - Tomaž Pavlin, športni zgodovinar.
Po eni strani si želimo, da bi se vrnili v obdobje pred epidemijo, po drugi nas skrbi, ali bi to pomenilo vrnitev na boljše ali vrnitev v stanje, v katerem ni mogoče veliko spremeniti. Ali lahko epidemija slovensko knjižno področje spodbudi, da bo poiskalo in uresničilo nove priložnosti, ali pa bo potopila tisto, kar se je že tako s težavo držalo nad gladino – in koliko potopov bo prinesla? Kako naprej? V oddaji nas bo zanimalo tudi, ali je že znano novo ime vodstva Javne agencije za knjigo in kako naj slovenski knjižni sejem deluje v virtualnem okolju, ki ga določajo multinacionalke, kot je Google. O vsem tem voditelj Aleksander Čobec in gostje: - dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, - Ingrid Celestina, direktorica knjigarne Libris in predsednica društva slovenskih knjigotržcev, - Mitja Ličen, direktor založbe Goga, - dr. Miha Kovač, profesor bibliotekarstva.
Evropska unija je že globoko sredi drugega vala pandemije covida-19, ki bo še bolj prizadel evropsko gospodarstvo kot prvi, vendar se zatika pri potrjevanju zgodovinskega dogovora o tisoč 800 milijard evrov pomoči za obnovo. Krepijo se pritiski, naj Bruselj tako ali drugače uresniči načrt za okrevanje, saj zmanjkuje časa. Bo vladavina prava pogoj za evropske milijarde? Bodo članice, ki se bodo odmaknile od skupnih vrednot, ostale zunaj jedrne Unije? Kako globoka je evropska kriza? O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj, naš dopisnik iz Bruslja Igor Jurič ter gostje: državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan ter profesorji Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete, Matjaž Nahtigal s Fakultete za družbene vede ter Matej Avbelj iz Fakultete za državne in evropske študije.
Le v peščici domov za starejše od okoli 100 tih - se okužba še ni razširila, saj so domovi stari, sobe običajno večposteljne in okužbo je težko zamejiti. Poleg zastarele prostorske zmogljivosti je premalo kadra, ki komaj uspejo poskrbeti za osnovno nego in oskrbo. V strahu pred širitvijo okužbe so v domovih zaprli vrata za obiskovalce. Kako pomankanje osebnih stikov vpliva na starejše, ki stežka razumejo zakaj jih bližnji ne obiščejo ve? Kako dolg je njihov dan v samoti in kako vpliva izolacija na njihovo psihično in fizično počutje? Je v tujini kaj drugače? O tem Alenka Terlep z našimi dopisniki iz Nemčije, Italije in Kitajske ter gostjama v studiu: - Silva Košnjek, direktorica Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, - doc. dr. Katarina Lia Kompan Erzar, profesorica za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in predavateljica na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda in Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Drugi val epidemije covida-19 je bil po vsej Evropi srditejši kot so pričakovali. Tudi za blažitev posledic v gospodarstvu so potrebni dodatni ukrepi in več denarja. Negotovosti glede gospodarskega okrevanja se je pridružila še negotovost glede pravočasnega dogovora članic Unije o evropskih sredstvih. Kaj bi pomenilo za Slovenijo, če se ne dogovorijo pravočasno, kako učinkoviti so bile dozdajšnje pomoči države in kaj manjka, nas čakajo novi davki, predvsem pa kako zagotoviti dolgoročne koristi teh sredstev? O tem Zdenka Bakalar in gostje: - Andrej Šircelj, minister za finance, - Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije, - Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Kdaj se pitje alkohola sprevrže v alkoholizem? Ta odvisnost od legalne droge, kar lahko predstavlja alkohol, močno poseže v zdravje posameznika, velikokrat so posledice nepopravljive, pa tudi v življenje družine. V času koronavirusa smo ujeti med štiri stene naših domov. To povzroča dodatne stiske in tesnobna občutja. Ali epidemija vpliva na zasvojenost z alkoholom - jo manjša ali veča? O tem voditeljica Darja Groznik in gostje: - dr. Mirjana Radovanović, predstojnica Enote za zdravljenje odvisnosti od alkohola, Psihiatrična klinika Ljubljana, - dr. Anja Andrejč, psihologinja iz CSD Pomurje, enota Ljutomer, - Tadeja Hočevar, vodja projekta SOPA na NIJZ, - Alja iz Društva anonimni alkoholiki.
Že mesec dni je zaprta večina vzgojno-izobraževalnih zavodov, izobraževanje pa poteka in bo tudi v prihodnje potekalo na daljavo. Izjema so vrtci, ki lahko nudijo nujno varstvo otrokom tistih staršev, ki jih njihovi delodajalci nujno potrebujejo na delovnem mestu oz. opravljajo dela, ki so pomembna za delovanje družbe in države. O tem odločajo občine, med njimi pa so velike razlike. Kako je s kadri in delom v vrtcih v času epidemije? Katere potrebe so zaznale občine in v kakšnih stiskah so se znašli starši vrtčevskih otrok? In kaj prinaša novela zakona o vrtcih? O tem voditeljica Špela Šebenik in gostje: - Vida Starič Holobar, vodja sektorja za vrtce na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, - Janja Bogataj, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije in ravnateljica Vrtca Škofja Loka, - Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije, ravnateljica Vrtca Medvode, - Kaja Tomšič, vzgojiteljica v Vrtcu Medvode, - Jasna Gabrič, podpredsednica Skupnosti občin Slovenije, županja Trbovelj.
Nedavni teroristični napadi na Dunaju, v Parizu in še kje, so nas opomnili, da še vedno živimo v nevarnih časih, ko teroristi, kljub urejanju razmer v Siriji in drugod na Bližnjem vzhodu, ne odnehajo. Kdo so teroristi, kdo so posamezniki, ki odidejo v smrt, da bi prestrašili javnost in naredili kaos? Kdo jih vodi? Koliko jim pri tem pomagamo mediji? Kdo in kako jih lahko ustavi? O tem voditelj Marjan Vešligaj, dopisnika z Dunaja in Bruslja, Petra Kos Gnamuš in Igor Jurič, ter varnostni strokovnjaki Andrej Rupnik, Vladimir Prebilič in Denis Čaleta.
Gradbeništvo je ena od redkih panog, na katerih epidemija ne pušča bistvenih posledic. Gradi se, obnavlja, odprtih je veliko manjših in večjih gradbišč, pričakujemo pa tudi nekaj velikih infrastrukturnih projektov. Koliko bodo vanje vključeni tudi naši gradbinci, kaj se bo gradilo in predvsem, kakšno je zdaj stanje v gradbeništvu, voditeljica Alenka Terlep in gostje: - Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS - Kristjan Mugerli, direktor družbe Kolektor CPG, - Bogomir Kovač, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Ljiljana Herga, direktorica Direkcije RS za infrastrukturo.
Martinovo je tradicionalno praznik mladega vina in čas za oceno pridelka oziroma novega letnika. Vinski sektor je zaradi koronakrize med bolj prizadetimi kmetijskimi dejavnostmi. Zato mu je tudi Evropska komisija priskočila na pomoč z ukrepi za stabilizacijo trga. Kako učinkoviti so bili za naše vinarje? Kakšne so razvojne zmožnosti slovenskega vinogradništva in vinarstva ter kako naj se rešita iz krize? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec in gosti: – dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, – Aleks Simčič, predsednik Združenja družinskih vinogradnikov - vinarjev Slovenije, – dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, in – Roman Štabuc, specialist za vinogradništvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.
Mineva 30 let od 9. in 10. novembra 1990, ko je veliko bolj zaupno kot javno v Poljčah na Gorenjskem potekal eden najpomembnejših političnih posvetov kakšne vladne koalicije v našem prostoru. Menda sestanka ne bi bilo brez pokojnega dr. Franca Zagožna, tedanjega politika SLS in vodje kluba poslancev Demosa, ki je šele na sestanku samem razkril namen in edino temo srečanja. V ospredju je bil plebiscit o državni samostojnosti, ki se je čez dobrih šest tednov tudi zares odvil. O vsem tem in posledicah voditelj Stane Kocutar in gostje dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek in Lojze Peterle.
Konec tedna je, kot kaže, vendarle prinesel odgovor, kdo bo novi ameriški predsednik. Zdi se, da si je mednarodna skupnost oddahnila. Trump je v mednarodne odnose vnesel veliko nepredvidljivost in neprijetno retoriko. Toda ali vendarle vseeno preveč pričakujemo od Bidna? O tem Špela Novak s kolegi in gosti.
Učilnice bodo še naprej samevale. Prihodnji teden se namreč nadaljuje šolanje na daljavo in to za vse učence, vključno z najmlajšimi, ki imajo s takšnim načinom učenja največ težav. Kako reševati individualne stiske, kako zagotoviti čim bolj enake pogoje učenja za vse, kako se prilagajajo učitelji, kako šole in nenazadnje, kako bodo zagotavljali topli obrok za socialno najšibkejše? O tem voditeljica Nataša Lang z dopisniki in gostje v studiu: - Damir Orehovec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, - Vinko Logaj, Direktor Zavoda RD za šolstvo, - Gregor Pečan, Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije in ravnatelj Osnovne šole Janka Modra, Dol pri Ljubljani.
Danes prvič objavljeni posnetki slovenskega satelita Nemo HD potrjujejo uspešen vstop Slovenije na področje vesoljskih tehnologij. In če ne želimo biti zgolj sekundarni uporabniki tujega znanja in tehnologij, je ključno, da tudi v prihodnje aktivno sodelujemo. To pa zahteva tako od države kot od podjetij zelo dolgoročno, resnično razvojno usmerjeno in finančno močno podprto vizijo. Toda vlaganja v znanje in razvoj ter prenos znanja v gospodarstvo so vse prevečkrat Ahilova peta slovenske razvojne strategije. Kaj je torej potrebno za tako uspešni zgodbi, kot sta Trisat in Nemo HD, kaj od podjetij in držav zahteva hitro razvijajoče se in zelo tekmovalno področje vesoljskih tehnologij ter kakšne koristi prinaša, so vprašanja, na katera bodo v tokratnem Studiu ob 17ih odgovarjali: Tomaž Rodič iz Centra odličnosti Vesolje SI, Tomaž Rotovnik iz podjetja Skylabs, Dušan Olaj iz podjetja Duol, Grega Milčinski iz podjetja Sinergise ter Tanja Permozer, vodja slovenske delegacije pri Evropski vesoljski agenciji.
Na morda najbolj napetih in negotovih volitvah doslej so Američani množično volili novega predsednika Združenih držav Amerike. Bo ta lahko zgladil globok razkol v ameriški družbi, okrepil strpnost in zaupanje v institucije ter povrnil sodelovanje Združenih držav v mednarodnih odnosih? Potekale so tudi volitve predstavnikov kongresa in tretjine senata. Kakšno bo razmerje moči med republikanci in demokrati v prihodnjem mandatu? O tem voditeljica Sandra Krišelj, profesor Zlatko Šabič, dopisnik iz ZDA Andrej Stopar, zgodovinar in publicist Luka Lisjak Gabrijelčič in nekdanji dopisnik v ZDA Uroš Lipušček.
Neveljaven email naslov