Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšno osnovno šolo želita stroka in zainteresirana javnost? Svoja stališča sta lahko pristojnim posredovali v pravkar končani javni razpravi o osnutku Zakona o osnovni šoli. Širšo javnost je razburila predvsem napovedana uvedba obveznega drugega tujega jezika v zadnji triadi, predmet polemik sta tudi uvedba tujega jezika v prvem razredu in obvezno nacionalno preverjanje znanja za tretješolce. Pripombe dela strokovne javnosti in starševskih združenj zadevajo predvsem dodatne obremenitve otrok in učiteljev ter pomanjkanje strokovnega konsenza za predlagane rešitve. Prav zaradi tega je iz delovne skupine, ki pripravlja nacionalni program vzgoje in izobraževanja, izstopilo več članov. Zahtevali so, da ministrstvo zakonski predlog umakne iz javne razprave. O rešitvah in iskanju konsenza na poti do drugačne šole voditelj Jure Čepin s sogovorniki.
Gosti:
dr. Boris Zupančič, vodja Sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo;
dr. Janez Vogrinc, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in vodja delovne skupine za pripravo novega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja;
dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani;
Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije.
4561 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kakšno osnovno šolo želita stroka in zainteresirana javnost? Svoja stališča sta lahko pristojnim posredovali v pravkar končani javni razpravi o osnutku Zakona o osnovni šoli. Širšo javnost je razburila predvsem napovedana uvedba obveznega drugega tujega jezika v zadnji triadi, predmet polemik sta tudi uvedba tujega jezika v prvem razredu in obvezno nacionalno preverjanje znanja za tretješolce. Pripombe dela strokovne javnosti in starševskih združenj zadevajo predvsem dodatne obremenitve otrok in učiteljev ter pomanjkanje strokovnega konsenza za predlagane rešitve. Prav zaradi tega je iz delovne skupine, ki pripravlja nacionalni program vzgoje in izobraževanja, izstopilo več članov. Zahtevali so, da ministrstvo zakonski predlog umakne iz javne razprave. O rešitvah in iskanju konsenza na poti do drugačne šole voditelj Jure Čepin s sogovorniki.
Gosti:
dr. Boris Zupančič, vodja Sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo;
dr. Janez Vogrinc, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in vodja delovne skupine za pripravo novega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja;
dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani;
Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije.
Kakšen je bil svet v iztekajočem se letu? Mednarodne pogodbe niso več tako trdne in močnejše države preizkušajo, ali bi z novim merjenjem moči lahko povečale prednost pred drugimi. A hujših posledic v letu 2018 še ni bilo. Svet so pretresli posnetki vojnih grozot in sestradanih otrok v Jemnu, kjer se kot lokalna sila uveljavlja Savdska Arabija. Ameriški predsednik Trump je sprožil napetosti v svoji republikanski stranki zaradi napovedanega umika iz porušene Sirije. Umirile so se razmere na Korejskem polotoku, trgovinska vojna ni dobila takega razmaha, kot smo se bali. Na stari celini se sprašujemo, kakšni bodo odnosi z Veliko Britanijo, potem ko bo ta zapustila Evropsko unijo. Vse to je izziv tudi za Slovenijo, za njeno večjo dejavnost v mednarodnem prostoru.
Slovensko gospodarstvo je bilo v letu 2018 eno od najhitreje rastočih v Evropski uniji. V podjetjih je bilo naročil dovolj, ustreznih kadrov pa premalo. Posledično so se okrepili pritiski na plače, vlada je tako – ob nasprotovanju podjetnikov – zvišala minimalno plačo ter sprejela dogovor za višje plače v javnem sektorju, ob tem pa privatizirala največjo banko v državi – NLB. V oddaji o tem kakšno je bilo iztekajoče se leto na področju poslovanja, zaposlovanja, javnih financ in kovanja dobičkov.
200 let je minilo od takrat, ko je svetilničar Luka Čeč povsem po naključju odkril nove dele Postojnske jame in naznanil: »Tu je nov svet – tu je paradiž.« Od takrat je jama neločljivo povezana s turizmom. Postojnske jama, najdaljši turistični jamski sistem, zdaj zajema 24 kilometrov podzemnih hodnikov z veličastnimi kapniškimi skulpturami in pestrim živalskim svetom – a zgodba še ni končana; potapljačem manjka le nekaj 100 metrov, da jo s podzemno reko Pivko povežejo s Planinsko jamo. O njeni zgodovini, kronanih glavah, ki so jo obiskale, turizmu in davku, ki ga je s tem plačal jamski živelj, ter o nadaljnjih načrtih. Prvič v živo iz Postojnske jame.
Ima vaš izbrani družinski zdravnik dovolj časa, da vam prisluhne, da mu pojasnite vaš zdravstveni problem, da vam pojasni terapijo, vam pri tem gleda v oči ali v računalniški monitor? Imate težave pri iskanju vašega zdravnika? Ima zdravnik na voljo 7, 9 ali 12 minut povprečno za bolnika – kdo manipulira s podatki, ZZZS ali zdravniki? Zakaj se mladi ne odločajo za poklic družinskega zdravnika? V oddaji tudi o tem kakšne ukrepe za izboljšanje dostopnosti in boljše delovne razmere za družinske zdravnike pripravlja ministrstvo v prihodnje.
V Katowicah na Poljskem se ministri za okolje in drugi visoki predstavniki skoraj vseh držav članic OZN niso natančno dogovorili o pravilniku za izvajanje Pariškega sporazuma. Ta bo začel veljati že čez dve leti, tako da je časa za pripravo čedalje manj. Vsaka članica OZN je namreč predstavila svoje cilje za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in se zavezala, da jih bo uresničevala. Na letošnji podnebni konferenci se tudi niso dogovorili o finančni pomoči razvitih državam v razvoju. Te namreč, kljub drugačnim obljubam, dobivajo premalo denarja za ukrepe proti škodljivim posledicam podnebnih sprememb.
Bi Humphrey Bogart v sodobnih filmih kadil elektronsko cigareto in – ali bi mu zaradi tega prizanesla bolezen? V oddaji bomo govorili o tej napravi, s katero vse več ljudi tudi pri nas nadomešča navadne cigarete. Sprašujemo se ali gre res za varnejše kajenje ali zgolj za prodajni manever, katerega škodljive posledice se bodo šele pokazale.
V nekaj več kot 10-ih letih naj bi bil vsak drugi na novo registriran avtomobil v Sloveniji električen, predvideva sprejeta Strategija za alternativna goriva. Toda za zdaj je prodanih novih električnih avtomobilov manj od evropskega povprečja, celo več: nekatere države, ko je Norveška, so svetlobna leta pred nami. Je vzrok previsoka cena, premajhen doseg in bojazen, da bomo obtičali nekje na cesti? Vprašanje je tudi, kakšen bo vpliv vse več električnih vozil na pridobivanje elektrike.
Britansko izstopanje iz Evropske unije se vse bolj zapleta. Premierka Theresa May se bo morala po odpovedi glasovanja o dogovoru o brexitu v britanskem parlamentu drevi spoprijeti z glasovanjem o nezaupnici. Ne glede na izid glasovanja so razmere zelo nejasne. V oddaji o tem, kaj sledi, ali je možen drugačen dogovor z Brusljem in ali bo brexit preložen ali celo odpovedan.
Marakešu so predstavniki več kot 150-ih držav članic Združenih narodov, tudi Slovenije, potrdili dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Prvi medvladni dogovor o migracijah na mednarodni ravni je v minulih tednih poskrbel za razgrete razprave na stari celini. Strokovnjaki za migracije ga po večini pozdravljajo, del družbe in politike v Evropi, tudi pri nas, mu nasprotuje, češ da bo še pospešil migracije iz Afrike in Azije.
70 let po sprejetju Splošne deklaracije človekovih pravic, enega od najpomembnejših dokumentov 20. stoletja, na nastanek katerega je odločilno vplivalo množično in sistematično kršenje človekovih pravic med drugo svetovno vojno, se sprašujemo, kako učinkovita je deklaracija. Če bi bili svetovni voditelji danes pred izzivom podpisati jo, bi se jim veliko bolj zatikalo; so različni geopolitični interesi in dobički zdaj pred pravicami? V oddaji tudi o tem, kako aktivno človekove pravice zagovarja Slovenija.
Francijo že nekaj tednov pretresajo protesti tako imenovanih rumenih jopičev. Njihove proteste, blokade cest, rafinerij in skladišč spremlja nasilje poklicnih vandalov, kot jim pravijo, ter privržencev tako skrajne desnice kot levice. Največji spontani protestni val po letu 1968 postavlja številna vprašanja o porazdelitvi bogastva in blaginje, ne zgolj v Franciji, o posledicah globalizacije ter o prihodnosti vladanja francoskega predsednika Emmanuela Macrona.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Sindikati delodajalce pozivajo k zvišanju plač v zasebnem sektorju. Sprašujejo se, kdaj bodo ob gospodarski rasti in vse večjih dobičkih podjetij na vrsti delavci. Delodajalci so do zvišanja plač, predvsem tistim z dna plačne lestvice, zelo zadržani. Kdaj je torej pravi čas za zvišanje plač, sprašujemo delodajalce in sindikate, pa tudi, kakšen naj bo plačni sistem v zasebnem sektorju, saj splošna kolektivne pogodba že dobrih deset let ni več veljavi.
Dogovor med vlado in sindikati javnega sektorja je podpisan: kdaj bodo javni uslužbenci dobili večje plačilo, višje dodatke ali regres? In zakaj samo nekateri? Zakaj so se bili sindikati znova pripravljeni odpovedati izplačilu redne delovne uspešnosti? Predvsem pa, ali bo vlada zagotovila dodatna sredstva za plače, da ne bo zmanjkalo denarja zdravstvenim in socialnovarstvenim zavodom, univerzi, raziskovalnim inštitutom ter drugim javnim ustanovam.
Volivke in volivci so izbrali svoje župane in nekaj županj in občinska vodstva. Smo tudi tokrat dali prednost odločnim fantom, ki se znajo postaviti zase, pred olikanimi izobraženci? So obiski sodišč in odvetnikov redni del županovega delavnika? Ali tudi na lokalni ravni opažamo prodor medijsko izpostavljenih posameznikov? Na ta in druga vprašanja letošnjih lokalnih volitev bomo z dopisniki in gostoma v studiu, Andrejo Jernejčič in Luko Dekleva, skušali odgovoriti v današnjem Studiu ob 17h.
Drugi krog lokalnih volitev v državi na prvi program Radia Slovenija prinaša soočenje mestnih občin Maribor in Ptuj. Kaj obljubljajo kandidati v Mariboru in na Ptuju, bodo spremenili način upravljanja občin? Kako uspešni bodo? Z Vesno Martinec in Danijelom Poslekom v petkovem soočenju ob 17-tih na Prvem.
V Kranju se za županski stolček v 2. krogu potegujeta Matjaž Rakovec in Zoran Stevanović, v Slovenj Gradcu pa Andrej Čas in Tilen Klugler. Kaj obljubljajo kandidati, bodo spremenili način upravljanja občin? Bodo pri tem uspešni? Z Aljano Jocif in Dejanom Ratom.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V oddaji soočamo kandidata ža župana MO Koper Borisa Popoviča in Aleša Brežana ter kandidata za župana MO Nova Gorica Mateja Arčona in Klemna Miklaviča. Kaj obljubljajo kandidati v Novi Gorici in Kopru, bodo spremenili način upravljanja občin? Bodo pri tem uspešni? Z Natašo Uršič in Tjašo Škamperle.
Kaj prinaša nedeljski dogovor o brexitu, ki so ga sklenili voditelji Unije na izrednem vrhu v Bruslju? »To je edini možni dogovor« povdarja predsednik Evropske komisije. Pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz povezave bodo zagotovo še dolgotrajna, saj odprta vprašanja ostajajo nerešena. Na mizi je več scenarijev, britanska premierka pa ima velike notranjepolitične težave, saj večina britanskih poslancev ne podpira nobene rešitve. Je mogoč no-deal brexit- ločitev brez dogovora?
Neveljaven email naslov