Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zveza NATO, ki se je po končani hladni vojni za skoraj 30 let zazibala v dremež, je z ruskim napadom na Ukrajino našla nov smisel. Države članice, teh je zdaj 31, so začele več vlagati v svojo obrambo. Po vstopu Finske naj bi se zavezništvu kmalu pridružila še Švedska, na vrata trka tudi Ukrajina. Na vrhu zavezništva v Vilni bodo voditelji razpravljali o dodatni pomoči napadeni državi ter strategijah skupne varnosti, to pa naj bi jih še bolj povezalo. O aktualnih vprašanjih v tokratni oddaji Studio ob 17:00 z voditeljem Matejem Hrastarjem in gosti:
- generalpodpolkovnik Robert Glavaš, načelnik generalštaba Slovenske vojske
- Dr. Jelena Juvan, katedra za obramboslovje FDV UL
- Boris Knific, urednik revije Obramba
- Igor Jurič, posebni poročevalec RTV Slovenija iz Vilne
4609 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Zveza NATO, ki se je po končani hladni vojni za skoraj 30 let zazibala v dremež, je z ruskim napadom na Ukrajino našla nov smisel. Države članice, teh je zdaj 31, so začele več vlagati v svojo obrambo. Po vstopu Finske naj bi se zavezništvu kmalu pridružila še Švedska, na vrata trka tudi Ukrajina. Na vrhu zavezništva v Vilni bodo voditelji razpravljali o dodatni pomoči napadeni državi ter strategijah skupne varnosti, to pa naj bi jih še bolj povezalo. O aktualnih vprašanjih v tokratni oddaji Studio ob 17:00 z voditeljem Matejem Hrastarjem in gosti:
- generalpodpolkovnik Robert Glavaš, načelnik generalštaba Slovenske vojske
- Dr. Jelena Juvan, katedra za obramboslovje FDV UL
- Boris Knific, urednik revije Obramba
- Igor Jurič, posebni poročevalec RTV Slovenija iz Vilne
Pravila o avtorskih pravicah na evropskem digitalnem trgu so burila duhove že pred dvema letoma, ko je Evropska unija sprejela direktivo o tem področju. Zagotovila naj bi spoštovanje avtorskih pravic in načela primernega nadomestila avtorjem tudi na spletu. Kritiki pa so svarili, da bo zavrla razvoj sektorja, vodila v cenzuro ali celo ogrozila svobodni internet. Države članice bi direktivo že morale prenesti v svoje pravne ureditve, rok je potekel pred tremi meseci. Tako Slovenija kot številne druge tega še niso storile. Medtem pa se je potrošnja avtorskih del prek spleta zaradi pandemije še povečala. Kako je spremenila neravnovesje med ustvarjalci vsebin, lastniki avtorskih del in platformami, ki te vsebine ponujajo? Kaj pomeni zamuda pri prenosu pravil? Kakšna naj bo slovenska zakonodaja? O tem v Studiu ob 17 h voditeljica Urška Henigman z gosti. Gostje: - dr. Maja Bogataj Jančič, Inštitut za intelektualno lastnino, - Gregor Štibernik, direktor kolektivne organizacije AIPA, - Miro Pušnik, predsednik nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost.
Teden je zaznamoval konec počitnic, začetek novega šolskega leta pa bolj ali manj očitna hvaležnost za vrnitev v učilnice in zmeda glede protikoronskih ukrepov. Prve razrede so že napotili v karanteno, v nekaterih domovih za ostarele so zaradi vdora okužb ukinili obiske, bolnišnice se spet polnijo. Zaradi grozečega jesenskega vala vlada postavlja nov semafor ukrepov, ugiba se o obveznem cepljenju vsaj za nekatere poklice. Teden je bil – z Blejskim forumom in ministrskimi srečanji na Brdu - eden diplomatsko najbolj pestrih pri nas letos. V oddaji komentiramo konec najdaljše ameriške vojne in se veselimo paraolimpijskih medalj. Kritični pregled tedna tokrat z Markom Šrkljem.
Evropska unija temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, vladavine prava in človekovih pravic. V zadnjem času pa se ob številnih krizah zdi, da so namesto vrednot v ospredju interesi. Nastaja vtis, da Evropejce vse več stvari razdvaja. Kakšno Evropo si želimo? O tem poteka vseevropska konferenca o prihodnosti Evrope in o tem razpravljajo tudi udeleženci blejskega strateškega foruma. O tem, kaj nas še povezuje, pa v Studiu ob 17h voditeljica Špela Novak s kolegi iz Bleda in sogovorniki v studiu. Gostje: - Ana Bojinović Fenko, izredna profesorica na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, - Jernej Letnar Černič, redni profesor na Evropski pravni fakulteti Nove univerze, - Aleš Maver, docent na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
Šolsko leto se je za vse učence in dijake začelo po modelu B, torej v učilnicah. Kaj pa to šolsko leto prinaša na tistih področjih, kjer smo med izobraževanjem na daljavo opozarjali na težave? To so motivacija za učenje, telesna pripravljenost in duševno zdravje otrok in mladine, pa tudi razlike med učenci. Ali so se šole, ki so močan varovalni dejavnik v primerih, ko domače okolje ni najbolj spodbudno, v pripravah na september imele čas posvetiti tudi tem temam? Je bilo na sistemski ravni narejeno kaj, kar bi jim omogočilo boljše in hitrejše naslavljanje teh izzivov? Kje iskati rešitve v prihodnje? O vsem tem voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki. Gosti: - dr. Stanka Preskar, namestnica direktorja Zavoda RS za šolstvo, - Polona Kenda, podpredsednica Združenja ravnateljic in ravnateljev, sicer ravnateljica OŠ Podbrdo, - Ajda Erjavec, predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije, sicer profesorica psihologije in svetovalna delavka na Gimnaziji Bežigrad, - prof. dr. Gregor Jurak, profesor športne vzgoje z ljubljanske Fakultete za šport, tudi član Slofit ekipe, meritev športno-vzgojnega kartona.
Ste med tistimi tisoči, ki že predolgo čakajo na operacijo sive mrene, krčne žile ali pa na zamenjavo kolka ali kolena? Po podatkih NIJZ dobrih 80 tisoč pacientov na nekatere storitve čaka dlje od dopustne čakalne dobe. Za četrtino teh naj bi hitrejšo dostopnost do zdravnika omogočil Nacionalni razpis Ministrstva za zdravje. Kdo so izbrani izvajalci, prijavilo se jih je kar 73? Kateri pacienti bodo prišli na vrsto prvi? Kako bo na izvajanje razpisa vplivalo slabšanje epidemiološke situacije? O vsem tem voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki.
Poletna turistična sezona se je začela zelo dobro. Ta mesec je obisk na večini turističnih destinacij presegel pričakovanja. Kampi, hoteli in apartmaji so polno zasedeni in marsikje rezervirani do pozne jeseni. Razmere v panogi pa so daleč od idealnih. Pandemija covida-19 je povzročila pravi kadrovski cunami, ponudniki se na različne načine lotevajo protikoronskih ukrepov, spremenjeni turistični trendi narekujejo preobrazbo. O vsem tem z Obale voditeljica Lea Širok s sogovorniki. Gostje: - Mateja Hrvatin Kozlovič, predstavnica turistične zadruge Zakladi Istre - Aleksander Valentin, direktor Turističnega združenja Portorož - Viljam Kvalić, direktor Turističnega zavoda Doline Soče - Bojan Cepović, predsednik sekcije gostincev in živilcev pri koprski obrtno – podjetniški zbornici.
Zadnji počitniški teden so zaznamovala usklajevanja o protikoronskih ukrepih v novem šolskem letu, pospremljena tudi s precej napetostmi. Novi semafor, ki naj bi usmerjal ukrepanje na podlagi hospitalizacij, napovedujejo za prihodnji teden. Trendi skrbijo, Slovenija se je vsak dan bolj približala rdeči barvi na evropskem covdinem zemljevidu, v bolnišnicah so spet odpirali in polnili covidne oddelke. Bolj spodbudna je bila oživitev socialnega dialoga, uskladitev ministra in kmetov o ukrepih in milijonih za izvajanje evropske kmetijske politike v prihodnje ter zasaditev prve lopate za koroško hitro cesto. Ves svet pa zadržuje dih in solze ob dogajanju v Afganistanu ob umiku zahodnih sil. Kritični pregled tedna z Urško Valjavec.
Socialni partnerji se danes sestajajo pri predsedniku republike Borutu Pahorju, da bi oživili socialni dialog. Tega ni bilo od sredine maja, ko je iz ekonomsko-socialnega sveta izstopilo pet sindikalnih central. Kot razlog so tedaj navedli "sistematično vladno kršenje pravil o delovanju ESS". Pogajanja o ključni in za vse zelo pomembni zakonodaji so zamrla. Zakaj je današnji pogovor tako zelo pomemben? Kaj je prepričalo socialne partnerje, da se ga udeležijo? Kako dolgo bo zdržalo premirje? O tem voditeljica Urška Valjavec in predstavniki socialnih partnerjev. Gostje: - Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, - Mitja Gorenšek, predsedujoči Ekonomsko-socialnemu svetu, predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije.
Zaradi trendov in zaradi vse strožjih predpisov Evropske unije glede dovoljenih strupenih izpustov v ozračje se tudi v Sloveniji pospešeno razvija trg električnih vozil. Kako razviti smo na tem področju? So električni avtomobili cenovno dovolj dostopni, imamo dovolj javnih polnilnic, je električno omrežje dovolj stabilno za povečan obseg uporabnikov? Kdaj, če sploh, bo po slovenskih cestah peljalo več električnih kot bencinskih in dizelskih vozil? O vsem tem v reprizi pogovora voditeljice Urške Jereb z gosti. Gostje: – Tadej Smogavec, vodja trajnostne mobilnosti pri Petrolu, – Bostjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije, – Dušan Lukič, Porsche Slovenija, – Andrej Brglez, strokovnjak za trajnostno mobilnost, – Tomaž Katrašnik, profesor na ljubljanski strojni fakulteti.
Teden dni pred začetkom novega šolskega leta na pristojnem ministrstvu zatrjujejo, da so nanj dobro pripravljeni. Z Zavodom za šolstvo so na podlagi izkušenj preteklih dveh let pripravili novo, prenovljeno publikacijo z opisi različnih modelov šolanja v času koronavirusa. Znano je, da se šolsko leto začenja po modelu B, s prisotnostjo vseh učencev in dijakov, a ravnatelji še vedno pogrešajo konkretna navodila in zakonske podlage za izvajanje vladnih odlokov, predvsem za preverjanje pogoja PCT in za samotestiranje. O ukrepih, ki bodo veljali septembra, in predvidenih modelih šolanja v Studiu ob 17-ih z voditeljem Juretom Čepinom in predstavniki šolstva. Gostje: - Damir Orehovec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, - Gregor Pečan, predsednik Združenja osnovnošolskih ravnateljev, - Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo, - Nives Počkar iz Društva ravnateljev srednjih šol, - Maja Kalin, predsednica Dijaške organizacije Slovenije.
Javna razprava o strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje od 2023 do 2027 je pokazala, da kmetje branijo sredstva, ki jim predstavljajo dohodkovno podporo, in ne želijo, da se jih premešča na program razvoja podeželja, iz katerega so šle podpore naložbam. Nova postavitev kmetijske politike bo prinesla nov razrez sredstev. Zakaj bodo v prihodnje nekateri dobili manj in drugi več? O dilemah v zvezi z izvedbo kmetijske reforme bomo govorili (v ponedeljkovem) Studiu ob 17-ih neposredno s kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni. Voditeljica bo Jernejka Drolec.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Predor Karavanke ob konicah prevozi 40 tisoč vozil na dan. Ob odprtju pred 30-imi leti je bil med najsodobnejšimi in najbolj varnimi, zdaj pa je edini enocevni avtocestni predor, po katerem teče promet v obe smeri, in je že zato nevaren. Kdaj bo zgrajena druga cev, ki jo sofinancira tudi Evropska unija? Dela so se začela pred enim letom. Koliko je do preboja in zakaj bodo na avstrijski strani na meji že prihodnji mesec? O delih v težkih geoloških razmerah in nevarnosti vdora vode, pa o izkušnjah, pridobljenih ob graditvi prve cevi, v terenskem Studiu ob 17.00 s karavanškega gradbišča z voditeljico Alenko Terlep. Gosti: - Boštjan Rigler, član uprave DARS, zadolžen za področje novogradenj, - Milan Črepinšek, namestnik vodje nadzora gradnje druge cevi predora Karavanke (Projekt d. d., Nova Gorica), - Anton Marinko, vodja nadzora gradnje prve cevi predora Karavanke. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Politične posledice prve svetovne vojne so bile za Slovence po večini katastrofalne – rapalska meja nam je vzela Primorsko, plebiscit pa Koroško. V teh okoliščinah je tako rekoč edino svetlo točko predstavljal 17. avgust 1919, ko so se prekmurski Slovenci združili z matičnim narodom. A ta uspeh še zdaleč ni bil samoumeven, saj je bil pred letom 1914 od vseh naših pokrajin prav na levem bregu Mure slovenski narodni projekt institucionalno precej slabo razvit, slovenski ljudje pa, zahvaljujoč madžarskim agresivnim raznarodovalnim politikam, pod hudim pritiskom. Kako se je torej med Prekmurci oblikovala slovenska narodna identiteta, kako bi se lahko zgodovina obrnila tudi precej drugače in kako poteka življenje v Prekmurju danes, ob prekmurskem prazniku preverjamo v Studiu ob 17-ih. Oddajo pripravljajo Lidija Kosi, Andrej Stopar in Goran Dekleva.
Po 20-letnih prizadevanjih Združenih držav Amerike in zaveznikov, da bi vzpostavili delujočo demokracijo v Afganistanu, so včeraj talibani brez večjega odpora tamkajšnje vojske vkorakali v glavno mesto Kabul in prevzeli oblast. Predsednik Ašraf Gani je zapustil državo, beži tudi tuje diplomatsko osebje. Ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu pripisujejo katastrofalno politično potezo, ko je z vztrajanjem glede hitrega ameriškega umika iz Afganistana državo in njene ljudi prepustil krutemu talibanskemu režimu. Kaj se je dogajalo v Afganistanu v zadnjih dneh, zakaj se je zavezniška misija tako klavrno končala, kakšne bodo posledice za ameriško administracijo in za mednarodno skupnost? Studio ob 17-ih pripravlja Blaž Ermenc. Gosti: - dr. Stanislav Raščan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, - Ervin Hladnik Milharčič, novinar in komentator časnika Dnevnik, - Vasja Badalič, pisec, poznavalec Afganistana, - dr. Vladimir Prebilič, profesor obramboslovja Z oglašanji naših dopisnikov Karmen Švegl (Bližnji vzhod) in Andreja Stoparja (ZDA).
Sredi turistične sezone se epidemiološka slika hitro poslabšuje. Če se bo tako nadaljevalo, bi imeli septembra pri nas lahko že 2 tisoč 200 okužb na dan in 500 ljudi s covidom v bolnišnicah. Pristojni ne načrtujejo zaprtja države, pritiskajo pa v smeri cepljenja oziroma izpolnjevanja enega izmed pogojev PCT. V vročem in vremensko nestabilnem tednu so nas streznili sklepi Medvladnega odbora za podnebne spremembe. Pogledali bomo v nemirni Afganistan in onkraj avtokratske utrdbe beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka. Pred koncem tedna bomo spomnili na najnovejše spremembe prometne zakonodaje in opozorila, pogled nazaj bo namenjen tudi navdušenim sprejemom olimpijskih športnikov. Prisluhnite Tedenskemu aktualnemu mozaiku z voditeljico Jernejko Drolec.
Kaninsko pogorje, ki velja za Himalajo svetovnega jamarstva, speleologi raziskujejo skoraj šest desetletij, saj prav v visokogorskem krasu najdemo najgloblja brezna, ki presegajo celo magično globino tisoč metrov. Na Kaninu je registriranih več kot 800 jam in na vsakoletnih taborih odkrivajo nove. Jamarji iz različnih društev so se pred dnevi vrnili z letošnjega tabora. Kakšna so nova odkritja in kako daleč so od želenega cilja priti od vrha Kanina skozi podzemni labirint do Soče, je brezno morda globoko dva tisoč metrov? Prisluhnite Studiu v živo z voditeljico Alenko Terlep. – Matic Di Batista, jamar, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana, – Špela Borko, speleobiologinja, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana, – Klemen Mihalič, jamar, Jamarski klub Novo mesto, – dr. Jurij Kunaver, geograf, raziskovalec Kanina.
Za leto dni prestavljene Olimpijske igre v Tokiu, na katerih so športniki navduševali tri poletne tedne, so bile v marsičem posebne, ne nazadnje so bile velik organizacijski zalogaj zaradi epidemioloških ukrepov. Terjale so veliko priprav, denarja in potrpežljivosti, slovenski športniki pa so z njih prinesli kar pet medalj, od tega tri zlate. V Studiu ob 17ih bomo potegnili črto pod različnimi vidiki in izkušnjami s končanih iger. Z vami je voditelj Aljaž Golčer. Gosti: - Blaž Perko, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije, - Matej Likar,direktor slovenske košarkarske reprezentance, - Boštjan Reberšak, urednik športnega programa Radia Slovenija
Z napredovanjem digitalizacije smo vse bolj izpostavljeni posegom v osebne in druge podatke in kraji intelektualne lastnine ali kar denarja, zato prihaja v ospredje skrb za kibernetsko varnost. Katere so največje aktualne kibernetske grožnje, kako se z njimi spopada Slovenija in kako Evropska unija, kakšno je sodelovanje med svetovnimi velesilami na tem področju, kakšne bodo posledice afere za vohunsko programsko opremo Pegaz? Kako se ob hitrem razvijanju tehnologij obvarovati pred kibernetskimi napadi? Prisluhnite torkovemu Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Urška Henigman. - Gorazd Božič, vodja Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SiCert, - dr. Uroš Svete, v.d. direktorja Urada vlade RS za informacijsko varnost, in - dr. David Modic, raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Neveljaven email naslov