Svetovno združenje za spolno zdravje v Deklaraciji o spolnih pravicah ugotavlja, da se spolnega zdravja ne da opredeljevati brez širšega razumevanja spolnosti, za njegovo doseganje pa je ključna celovita in sistematična spolna vzgoja, ki mora biti prilagojena starosti, znanstveno natančna, kulturno kompetentna in osnovana na človekovih pravicah, enakosti spolov ter pozitivnem pristopu k spolnosti in užitku. Od leta 1985 v Sloveniji nimamo več samostojnega predmeta spolne vzgoje, mladi večino informacij dobijo na spletu, kjer naletijo tudi na številne dezinformacije, mite, stereotipe, predsodke, laži. Pogosto je vir informacij za njih tudi pornografija, ki jo, vsaj v začetku, gledajo tudi kot izobraževalno vsebino. Ali torej potrebujemo ne le sistematično temveč predvsem celovito spolno vzgojo v šolah?

Urška Henigman se je o tej obširni in kompleksni problematiki pogovarjala z gosti v studiu. To so bili:

• Zgodovinarka doktorica Maja Vehar, ki je raziskala smernice spolnovzgojnega dela od 50. do 70. let 20. stoletja v Sloveniji,
• Tinkara Srnovršnik, doktorica medicine specialistka ginekologije in porodništva, ki kot strokovna sodelavka sodeluje pri portalu NIJZ za mlade #tosemjaz,
• učiteljica biologije Zorica Potisk, ki je na Gimnaziji Kočevje ves čas na voljo dijakinjam in dijakom za pogovore o spolnosti in intimi,
• športna pedagoginja Špela Bergoč z Zavoda za šolstvo,
• sociolog in med drugim tudi raziskovalec intimnih življenjskih stilov mladih profesor doktor Roman Kuhar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in
• raziskovalec Tim Prezelj, ki je pripravil analizo kurikuulumov in učbenikov s področja spolne vzgoje v Sloveniji.