Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj prinaša poročilo Evropske komisije o reformnem napredku kandidatk za včlanitev v Unijo, potem ko je predsednica Komisije Ursula Von der Leyen končala turnejo po zahodnobalkanskih državah in Ukrajini? Napete geopolitične razmere v svetu so spodbudile Unijo k vnovičnemu oživljanju širitvenega procesa, a na drugi strani se postavljajo vprašanja o izvajanju reform kandidatk, pa tudi same povezave. Ali Unija tokrat misli resno? Gostje voditeljice Sandre Krišelj so:
- Dr. Sabina Lange, Evropski inštitut za javno upravo, Maastricht
- Dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
- Dr. Denis Mancevič, komunikacijska in svetovalna družba New Century Corporate Communications
- Mag. Marko Štucin, državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve
Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kaj prinaša poročilo Evropske komisije o reformnem napredku kandidatk za včlanitev v Unijo, potem ko je predsednica Komisije Ursula Von der Leyen končala turnejo po zahodnobalkanskih državah in Ukrajini? Napete geopolitične razmere v svetu so spodbudile Unijo k vnovičnemu oživljanju širitvenega procesa, a na drugi strani se postavljajo vprašanja o izvajanju reform kandidatk, pa tudi same povezave. Ali Unija tokrat misli resno? Gostje voditeljice Sandre Krišelj so:
- Dr. Sabina Lange, Evropski inštitut za javno upravo, Maastricht
- Dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
- Dr. Denis Mancevič, komunikacijska in svetovalna družba New Century Corporate Communications
- Mag. Marko Štucin, državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve
Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Kampanja pred lokalnimi volitvami, ki bodo 20. novembra, je vse bolj napeta. Prevladujejo teme, povezane z zdravstvom, stanovanji, infrastrukturo in tokrat tudi spoprijemanje z energetsko in prehransko draginjo. Kako ocenjujejo razmere in kakšne rešitve ponujajo kandidati za župane v treh mestnih občinah, vam predstavljamo v tokratni oddaji. Predvolilna soočenja na Ptuju, v Murski Soboti in v Novem mestu so pripravili Gabrijela Milošič, Lidija Kosi in Jože Žura.
V nedeljo zvečer bo jasno, ali bo Slovenija dobila svojo prvo predsednico ali pa prvega predsednika, ki sodi desno od politične sredine. Na Radiu Slovenija bomo Natašo Pirc Musar in Anžeta Logarja še enkrat soočili z izzivi funkcije in časov, ki so pred nami. Vprašali ju bomo tudi, kako nameravata v svojem mandatu prispevati k temu, da se Slovenija ne bo še naprej utapljala v čedalje hujši polarizaciji in da bo v zelo negotovih časih obdržala ali celo okrepila svojo vlogo v mednarodni skupnosti. Oceniti bomo tudi skušali, ali se – glede na željo biti predsednica oziroma predsednik vseh - zavedata, kako velike socialne razlike so že pri nas. Soočenje bosta vodila Nataša Mulec in Tomaž Celestina.
V Združenih državah Amerike potekajo splošne vmesne volitve, na katerih volijo kongresnike, tretjino zveznih senatorjev, v nekaterih zveznih državah pa tudi guvernerje in druge voljene uradnike. Demokrati predsednika Josepha Bidna branijo doslej zagotovljene sedeže, a jim kljub svarilom, da vnovični republikanski pohod na oblast pomeni grožnjo demokraciji, slabo kaže. Američane pestijo podražitve in visoka inflacija, gospodarstvo pa drsi v recesijo. O teži tokratnih volitev in posledicah različnih scenarijev voditeljica Sandra Krišelj z gosti. Gostje: dr. Andrej Stopar, dopisnik iz Washingtona; dr. Blaž Vrečko Ilc s Fakultete za družbene vede v Ljubljani; Edvard Žitnik, nekdanji dopisnik iz New Yorka.
V Studiu ob 17.00 nadaljujemo niz soočenj županskih kandidatov. Tokrat sta na vrsti mestni občini Velenje in Kranj. Tako v eni kot v drugi so precejšnje težave z dostopnostjo do primarnega zdravstva, v Kranju bode v oči še prihodnost regijske bolnišnice. Kakšna bo perspektiva po zaprtju premogovnika v Velenju, kakšni ukrepi za integracijo priseljencev in nenazadnje, kako do boljše prometne povezljivosti in učinkovitejše stanovanjske politike. Volilni soočenji iz Velenja in Kranja pripravljata Metka Pirc in Aljana Jocif.
Draginja ne pojenja, inflacijo in vse višje cene čuti tako gospodarstvo kot posamezniki. Ta teden so bili izplačani prvi energetski dodatki za najranljivejše. Kot opozarjajo ekonomisti, veliko razlogov za optimizem ni, kaže se precej neklasična recesija, trendi pa so slabši kot med epidemijo. In kako se pričakovano ohlajanje gospodarstva pozna v državnem proračunu? Pred podnebnim vrhom v Egiptu tudi o tem, kakšen bo vpliv energetske krize na okoljska vprašanja, o rezultatu nemškega obiska na Kitajskem, preverjamo pa tudi volilni in povolilni utrip v ZDA in v Braziliji.
Oskrbnine v domovih se bodo povečale za štiri odstotke in pol, prav toliko, kot se bodo povečale tudi pokojnine.
Na Radiu Slovenija začenjamo niz oddaj Studio ob 17.00, v katerih bomo objavili soočenja županskih kandidatov v 12-ih mestnih občinah. Danes bosta na vrsti mesti občini Koper in Nova Gorica. Kandidate bomo spraševali, kaj načrtujejo, zakaj kandidirajo, kako bodo reševali težave, ki jih povzroča gradnja drugega tira ter o številnih drugih lokalnih problemih, kot so parkirišča, privabljanje podjetnikov ter širjenje obrtnih oziroma industrijskih con. Volilni soočenji v Kopru in Novi Gorici pripravljata Tjaša Škamperle in Nataša Uršič.
Teden je bil v znamenju dela supervolilnega leta. Po volilni nedelji smo se spraševali, ali bomo dobili prvo predsednico ali prvega desnega predsednika, nato smo preštevali županske kandidate in začeli še referendumsko kampanjo. Ocenjujemo neprepričljivo evropsko politiko brzdanja inflacije in domače ukrepe za blaženje njenih posledic pri delavcih in upokojencih. Komentiramo prve poteze desne italijanske premierke, med drugim imenovanje šefa diplomacije. Z zaskrbljenostjo spremljamo trpljenje v Ukrajini in z zanimanjem zremo na portoroška filmska platna.
Ustava ljudem zagotavlja pravico, da v okviru svoje lokalne skupnosti sami odločajo in urejajo javne zadeve, ki se tičejo življenja in dela prebivalcev na njihovem območju. Manj kot mesec dni pred volitvami županov in občinskih svetnikov preverjamo, kako je z uveljavljanjem te pravice. Ustanovili smo 212 občin; v kakšni finančni kondiciji so, katere pristojnosti imajo, ali so enakopraven partner državi tudi v praksi ali zgolj na papirju? O izzivih in razvoju lokalne samouprave voditelj Matija Mastnak s predstavniki države, občin in stroke.Gostje:dr. Iztok Rakar s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani;dr. Miloš Senčur z Združenja mestnih občin Slovenije – ZMOS;Jure Trbič, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo.
Pomemben vizualni element pri filmu, televizijski seriji ali oglasu je tudi lokacija. Izbrana lokacija snemanja daje pečat zgodbi oziroma vsebini, poleg tega pa marsikaterega gledalca spodbudi, da se pozneje kot turist odpravi na to destinacijo. Tudi Slovenija je v zadnjih letih dokazala, da je priljubljena filmska lokacija. Ena večjih in odmevnejših zgodb je nedavna Netflixova produkcija z znanimi holivudskimi igralci, ki so snemali v Piranu. A to je le eden izmed filmov, posnetih tudi v Sloveniji. Kaj tuje filmarje privabi v našo deželo? Je na prvem mestu raznolikost države, konkurenčna shema denarnih povračil, kakovostni domači filmski delavci? O vsem tem voditeljica oddaje Tina Lamovšek s sogovorniki. Gostje: Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra; Ira Cecić, neodvisna filmska producentka, sodelavka pri Netflixovem projektu v Piranu; Miha Černec, producent Zavoda Staragara, produkcijske hiše za avtorske filme in servisno produkcijo.
Končal se je 20. kongres kitajske komunistične partije, ki je na mesto generalnega sekretarja in voditelja največje države na svetu še za tretji mandat ustoličil Ši Džinpinga. Slednji se tako po dolžini staža dviguje nad vse predhodnike, z izjemo Maa Zedonga. Ob sebi je v politbiroju zbral poslušne in lojalne sodelavce, zatrl kritiko in si omogočil dosmrtno vladanje, če bo tako želel. Svetovno javnost pa zanima, kakšna bo t.i. »Kitajska nove dobe«, ki jo zaznamuje Ši Džinpingova misel, kakšna bo prihodnost kitajskega gospodarstva, še posebej ob strogih ukrepih za zamejevanje epidemije. Kako bo s spoštovanjem človekovih pravic? Bo Tajvan kmalu postal sestavni del Kitajske, kot je Ši prav tako napovedal? O Kitajski po prelomnem kongresu, ki ni prinesel veliko presenečenj, bo z gostjami razmišljal Matej Hrastar.Gostje: dr. Maja Veselič, oddelek za sinologijo Filozofske fakultete v Ljubljani;dr. Saša Istenič Kotar, Center za tajvanske študije;Nina Pejič, Center za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.
Volilci so sinoči odločili, da bo prihodnjih pet let v predsedniški palači bodisi prva predsednica v zgodovini slovenske države bodisi prvi desno-sredinski predsednik. V drugi krog predsedniških volitev sta se namreč uvrstila Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Oba kandidirata s podpisi volilcev. Kako razumeti izide volitev, kaj pomenijo za kandidate in kaj za stranke, kakšne lekcije je z njimi dobila politika? In nenazadnje: kakšna (naj) bo kampanja pred drugim krogom. O vsem tem v voditelj Tomaž Celestina in analitiki. Gostje: dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, politični analitik in urednik, dr. Miro Haček, profesor za Katedri za analizo politik na Fakulteti za družbene vede, Andraž Zorko, partner in direktor družbe Valicon.
Pomembna etapa super-volilnega leta - predsedniška kampanja - je končana. V pregledu tedna komentiramo njen potek, predvsem srdit spopad za drugo mesto, ter pojasnjujemo čisto sveže izide naše javnomnenjske ankete. Tudi predsedniška soočenja so bila prežeta z vojno v Ukrajini, ki jo vodijo vse bolj nerazumne poteze kremeljskega vladarja. Sprašujemo se, ali bodo voditelji Evropske unije uspeli strniti vrste in skupaj brzdati zaradi vojne in špekulantov podivjane cene energije. Osvetljujemo razloge na nezadovoljstvo z dogovorom med vlado in Fidesom o zdravniških plačah in si za vas ogledujemo sloviti Frankfurtski knjižni sejem. kritični pregled tedna ta petek z Urško Jereb.
Kako blizu prepada so vojna in z njo energetska in vsesplošna draginja potisnile Evropsko unijo? Negotovost je velika, pesimisti napovedujejo val nezadovoljstva in proteste po vsej Evropi. Optimisti rešitve pričakujejo že na tokratnem rednem zasedanju voditeljev Unije v Bruslju. O izzivih in rešitvah voditelj Luka Robida in gostje v studiu. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jure Požgan, profesor na Fakulteti za družbene vede; dr. Rok Spruk, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; Marko Štucin, državni sekretar za evropske zadeve, mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Volilna kampanja pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami je na vrhuncu. V začetku je bila umirjena in dostojna, sledili so tudi nizki udarci. Kampanja je za kandidate tudi test vzdržljivosti pred zahtevnim izzivom, kakršna je najvišja politična funkcija v državi. Kako potrpežljivi in razumni so po napornih tednih pojasnjevanja stališč in obrambe pred napadi tekmecev? Kako ocenjujejo kampanjo? Za kakšno družbo se zavzemajo na področju varnosti, zdravstva in davkov? Kakšen slog predsedovanja bodo ubrali? O vsem tem v drugem velikem radijskem soočenju predsedniških kandidatov na Radiu Slovenija. Voditelja oddaje sta Nataša Mulec in Tomaž Celestina, mnenja pa soočajo kandidati za predsednika (po vrstnem redu, kot je naveden na glasovnici): Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič in Sabina Senčar.
Krize in inflacije, ki jo v veliki meri poganjajo visoke cene energentov, države tokrat ne bodo rešile zgolj s proračunskimi oziroma javnimi sredstvi. Nujno bo zmanjšanje porabe elektrike in zemeljskega plina. Evropska komisija na tokratni seji predstavlja tudi predloge za zamejitev cen energentov, skupne nabave in solidarnost med članicami. V Studiu ob 17.00 bomo - poleg komentiranja teh predlogov - odprli vprašanja oskrbe s plinom, elektriko, stanja v gospodarstvu in ukrepov pomoči, ki so še v načrtu do konca leta. Oddajo pripravlja in vodi Maja Derčar. Gosti: Marjan Eberlinc, glavni direktor družbe Plinovodi; Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije; Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo.
Evropska unija sprejema nova pravila v digitalnem prostoru. Akt o digitalnih storitvah omejuje ciljano oglaševanje, tehnike zavajanja in usmerjanja, algoritmično profiliranje in širjenje dezinformacij. Od spletnih gigantov zahteva obvezne ocene tveganja in preglednost algoritmov, uporabniki pa bodo za nastalo škodo imeli pravico zahtevati odškodnino. Gre za prvi večji korak v smeri regulacije spletnega okolja Evropske unije. Glavne tarče vseh teh ukrepov so družabni mediji in spletne tržnice. O novih pravilih na spletu voditeljica Urška Henigman in gostje: dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijski pooblaščenki; Katja Koren Ošljak, raziskovalka na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in ustanoviteljica Zavoda za digitalno vzgojo Vsak; Filip Dobranić z Inštituta Danes je nov dan.
Brezobzirno rusko raketiranje civilistov in infrastrukture je bilo ta teden v ospredju pozornosti. Zahod je odgovoril z vzpostavljanjem protiletalske obrambe; ob ministrskem zasedanju Nata je tudi Slovenija pristopila k nemški pobudi o skupnem protiraketnem ščitu. Evropski ministri so povečini uskladili ukrepe na trgu energentov, premier Golob pa je ob predstavitvi orjaškega kriznega proračuna napovedal pocenitev plina in pomoč podjetjem. Komentiramo tudi z virusi onesnaženo vodo na območju Žalca. Kritični pregled tedna ta petek s Špelo Novak. Prisluhnite!
Zakaj so se pri multinacionalnih družbah Disney+, Netflix in Apple odločili, da njihove vsebine in naprave ne bodo na voljo v slovenščini, drugačno odločitev pa so sprejele za uradne jezike na Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori in Islandiji? Ali sta kriva slaba zakonodaja in neukrepanje pristojnih inšpektoratov in politike v Sloveniji ali pa pri omenjenih multinacionalkah vedo, da smo dobri govorci tujih jezikov in nas to pravzaprav niti ne moti? Podobno je tudi na področju javnih napisov in blagovnih znamk, ki so vse pogosteje samo v tujem jeziku. O posledicah takega stanja in možnostih izboljšanja v reprizi septembrskega pogovora voditelja Aleksandra Čobca z gosti. Gostje: Lenart J. Kučić, svetovalec za medije na Ministrstvu za kulturo; Andreja But, glavna inšpektorica Tržnega inšpektorata Republike Slovenije; Sonja Trančar, glavna inšpektorica Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije; Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša; Andreja Žele, predsednica Komisije za slovenski jezik v javnosti SAZU.
Manj kot dva tedna je še do volitev novega predsednika države. Sedmerica kandidatov stopnjuje ritem predvolilnih obiskov, vrstijo se soočenja, nekateri že snemajo rokavice. Pri predsedniku države so manj kot politični program pomembni njegova osebnost, slog delovanja, njegove osebne vrednote. Zato vam jih bomo predstavili tudi bolj osebno: kako živijo, kakšne vrednote zagovarjajo, kaj počnejo v prostem času, zakaj nekaterim tudi niso všeč in kaj so njihove šibke točke. Govorili smo z njihovimi družinskimi člani, sodelavci, prijatelji, nasprotniki. Portrete petih predsedniških kandidatov in dveh kandidatk bo v Studio ob 17.00 povezala Eva Lipovšek. Nanizali jih bomo tako, kot bodo navedeni na glasovnici: Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič, Sabina Senčar.
Neveljaven email naslov