Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Načrtovana postavitev vetrnih elektrarn na Pohorju je sprožila velik upor v lokalnem okolju; proti so se izrekli tako občinski sveti kot krajani, v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj je bilo izdanih več negativnih mnenj. Kako daleč so uradni postopki, kakšno težo imajo strokovna mnenja in kakšno je stališče lokalnih skupnosti? Kakšne so možnosti morebitnih vlagateljev, če pri pridobivanju dovoljenj ne bodo uspešni? In katera območja bomo v naši državi opredelili za prednostna za pridobivanje vetrne energije? O tem v današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Vesno Martinec.
Sogovorniki:
- Sandi Rutar, vodja Sektorja za dovoljenja, Ministrstvo za naravne vire in prostor,
- dr. Tomislav Tkalec, vodja Sektorja za OVE, Direktorat za energijo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo,
- Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica,
- Jana Habjan, predstavnica podjetja Energija na veter
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Načrtovana postavitev vetrnih elektrarn na Pohorju je sprožila velik upor v lokalnem okolju; proti so se izrekli tako občinski sveti kot krajani, v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj je bilo izdanih več negativnih mnenj. Kako daleč so uradni postopki, kakšno težo imajo strokovna mnenja in kakšno je stališče lokalnih skupnosti? Kakšne so možnosti morebitnih vlagateljev, če pri pridobivanju dovoljenj ne bodo uspešni? In katera območja bomo v naši državi opredelili za prednostna za pridobivanje vetrne energije? O tem v današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Vesno Martinec.
Sogovorniki:
- Sandi Rutar, vodja Sektorja za dovoljenja, Ministrstvo za naravne vire in prostor,
- dr. Tomislav Tkalec, vodja Sektorja za OVE, Direktorat za energijo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo,
- Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica,
- Jana Habjan, predstavnica podjetja Energija na veter
Ob četrtkovem dokončnem odločanju o širitvi schengenskega območja na Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo nekatere članice Unije izražajo dvome glede ustreznega varovanja zunanje meje Unije in strah pred porastom števila migrantov. Ob tem na nekaterih notranjih mejah še naprej velja mejni nadzor – med drugim tudi na avstrijsko-slovenski meji. Možnost ohranitve nadzora na meji s Hrvaško omenja tudi Slovenija. V katerem primeru bi se odločila za to? Tudi o tem voditeljica Špela Novak z našimi dopisniki in gosti.Sogovorniki: Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve v kabinetu predsednika vlade;dr. Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani;dopisniki RTV Slovenija iz Zagreba, Beograda, Celovca in Bruslja: Tanja Borčič Bernard, Boštjan Anžin, Petra Kos Gnamuš in Igor Jurič.
Evropska unija se je v Strategiji ''od vil do vilic'' zavezala, da bo do leta 2030 za polovico zmanjšala porabo fitofarmacevtskih sredstev. Zakonodajni predlog, po katerem naj bi na zaščitenih območjih, kot je Natura 2000, povsem prepovedali njihovo uporabo, je v Sloveniji doživel silovit odpor. Kmetje so ga označili za okoljsko norost, saj takšna območja pokrivajo polovico slovenskega ozemlja. Tudi kmetijsko ministrstvo se je postavilo na stran tistih članic Unije, ki zahtevajo prožnost oziroma omilitev ostrih zahtev, češ da bo sicer ogrožena prehranska varnost. Kaj so Sloveniji prinesla dozdajšnja pogajanja? Kako bomo opuščali in s čim nadomeščali pesticide ter hkrati pridelali dovolj hrane? O tem voditeljica Jernejka Drolec z gosti. Gostje: dr. Jernej Drofenik, namestnik direktorja Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;Jernej Redek, konvencionalni kmet, strokovni tajnik Sindikata kmetov Slovenije;Zvone Černelič, ekološki in biodinamični kmet, predsednik Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Posavje;Primož Žigon, koordinator za integrirano varstvo rastlin na Kmetijskem inštitutu Slovenije; dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Razmere na energetskem trgu so izjemno negotove, zato vse bolj pomembna postaja energetska neodvisnost. Kot ena od rešitev se na mikroravni pojavljajo energetske zadruge, ki običajno temeljijo na obnovljivih virih energije. Ali te res lahko zagotovijo samooskrbo? Kdo lahko ustanovi energetsko zadrugo in kako? S kakšnimi ovirami se pri tem srečujejo posamezniki in manjše skupnosti? Spremembe v energetiki se načrtujejo vsaj desetletje v naprej, v zdajšnjih razmerah pa je treba razmišljati hitreje. Zanimanje za priklapljanje sončnih elektrarn presega zmožnosti slovenskega omrežja. Država pa je obljubila spodbujanje energetskih zadrug. Bomo iz tradicionalnih energetskih virov prišli na razpršene rešitve in kaj bo to pomenilo za stabilnost zagotavljanja električne energije? O dilemah in možnih rešitvah voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo; Boris Kupec, predsednik uprave Elektro Celje, podjetja za distribucijo električne energije; Gorazd Ažman, pomočnik direktorja področja za strateške inovacije v družbi Eles; Tomislav Tkalec, Focus, društvo za sonaraven razvoj. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Po slovenskem knjižnem sejmu se je konec tedna končal še e-knjižni sejem. Slovenija zdaj vse sile usmerja v častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu prihodnje leto, ki ga je prevzela od Španije. V javnosti ostajata negotovost in grenak priokus zaradi posledic prejšnjih menjav na čelu Javne agencije za knjigo. Ali prvi obrisi naše predstavitve zbujajo upanje, da se projekt premika in da gre na bolje? Kako opazno bo Satovje besed, kot je naslovljeno slovensko gostovanje na tej osrednji svetovni založniški platformi? Kako potekajo priprave in kakšna so (lahko) pričakovanja glede Frankfurta 2023, v reprizi pogovora Aleksandra Čobca z gosti. Gostje: vršilka dolžnosti direktorice Javne agencije za knjigo Katja Stergar; nekdanja direktorica agencije Renata Zamida, glavni kurator častnega gostovanja dr. Miha Kovač in programska svetovalka dr. Amalija Maček.
Začel se je veseli december, a v tem tednu je bilo veselje še zalo zadržano – zmagovalci na referendumih o Radioteleviziji Slovenija in dolgotrajni oskrbi se predvsem zavedajo orjaškega dela, ki jih še čaka. Gospodarstvo kljub dogovoru z vlado o energetskih ukrepih skrbi negotovost na svetovnih trgih. Po vladnih pogajanjih z zdravstvom je zadovoljnih le nekaj skupin, v pogovorih z zdravniki pa so uporabljali celo vojaški besednjak. V oddaji med drugim komentiramo odločitve zveze NATO glede vojne v Ukrajini ter pojasnjujemo ozadje in usodo protestov na Kitajskem. Kljub vsemu pa bomo končali prešerno in vam razkrili letošnje Prešernove nagrajence. V kritičnem pregledu tedna z Lukom Robido.
Na Radiu Slovenija končujemo soočenja v tem supervolilnem letu. Pred nedeljskim drugim krogom lokalnih volitev, potrebnim v 47 občinah predstavljamo še zadnjo skupino županskih kandidatov iz mestnih občin. Tokrat naši dopisniki soočajo tekmece za županske funkcije v Mariboru, Novi Gorici in Celju. Tudi na lokalni ravni se po eni strani spopadajo politični koncepti in na drugi konkretni predlogi za reševanje vsakodnevnih težav ljudi. Nekatera okoljska, prometna in socialna vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Odgovore kandidatov bodo iskali Bratko Zavrnik, Nataša Uršič in Matija Mastnak.
Šest mestnih občin še nima župana za prihodnji mandat. Na Radiu Slovenija soočenju njihovih županskih kandidatov namenjamo dve oddaji. Najprej predstavljamo tekmece v Kranju, Krškem in Murski Soboti. Okoljski problemi, stanovanja, prostorska ureditev, priseljenci, gospodarski izzivi. Nekatera vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Avtorice soočenj so Aljana Jocif, Suzana Vahtarić in Lidija Kosi.
Kljub prepričljivi potrditvi novele zakona o dolgotrajni oskrbi na nedeljskem superreferendumu se zdi, da ljudje ne vedo prav dobro, kakšne pravice imajo zdaj in kaj konkretno zanje pomeni izid referenduma. Eno pa je gotovo – zmaga vladi nalaga dodatno odgovornost, da v pridobljenem letu dni najde rešitve za luknjičav sistem dolgotrajne oskrbe. Naloga je orjaška, najti bo treba finančni vir in kadre, niti uvajanje novih davkov niti sprejemanje delavcev iz tujine pa ni priljubljeno ali enostavno. Kaj torej čaka oskrbovance, ki že zdaj plačujejo preveč, kaj bo s 15 tisočimi s čakalnega seznama in s prošnjami za pomoč na domu? Kje rešitve vidijo vlada, izvajalci in oskrbovanci, preverja voditeljica Alenka Terlep s predstavniki ministrstev, socialnih zavodov, zavarovalnice in uporabnikov.
Prepričljiva potrditev treh vladnih zakonskih novel na super-referendumsko nedeljo je nadaljevanje uspešnega političnega leta za levosredinski pol, odraz dolgoletnega političnega zemljevida Slovenije in kazalec moči civilne družbe. Kakšni so (bili) politični procesi in trendi v ozadju, kakšni bodo koraki nasprotnikov zakonov v nadaljevanju, kako bo vlada uveljavila predreferendumske obljube o učinkoviti in sodobni vladi, pravični in celoviti dolgotrajni oskrbi ter predvsem neodvisni in profesionalni javni radioteleviziji? O izidih referenduma in usodi javnega medijskega servisa voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki.Gostje: politolog dr. Marinko Banjac, medijski strokovnjak dr. Marko Milosavljević in pravnica Anuška Podvršič.
V začetku tedna smo izvedeli, kdo bo odslej vladal v občinah; samo v petini teh županska kandidata tečeta še drugi krog. To so bile vesele volitve z množico zmagovalcev – nekdo ima največ županov, drugi svetnikov, tretji mestnih hiš. Bolj krčevit in umazan je bil pred nedeljskimi referendumi spopad glede novih zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija. V oddaji bomo izmerili razpoloženje javnosti. S finančnim ministrom se bomo pogovarjali o pravkar potrjenem orjaškem proračunu za prihodnje leto in povprašali podjetnike, ali delijo ministrovo mnenje, da bodo z njim ohranili dobro kondicijo gospodarstva za obdobje po energetski krizi. Preverili bomo razloge za naraščanje števila beguncev v Sredozemlju in za nove napetosti na Kosovu. Na koncu pa, seveda, tudi o poslih in politiki na svetovnem nogometnem prvenstvu. Kritični pregled tedna ta petek s Tomažem Celestino.
Niz soočenj pred nedeljskimi referendumi smo na Radiu Slovenija sklenili z obravnavo novele Zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta zamika začetek izvajanja prvotnega zakona, ker da je neizvedljiv in pomanjkljiv. Nasprotniki pa trdijo, da je prvotni zakon dober in zamik nepotreben. V oddaji smo soočili utemeljitve obojih in skušali razjasnili posledice referendumske odločitve – torej, kakšne bodo pravice iz dolgotrajne oskrbe v primeru potrditve oziroma zavrnitve zakona. Predreferendumski Studio ob 17.00 sta vodili Alenka Terlep in Snežana Ilijaš. Vabljeni k poslušanju!
Na Radiu Slovenija nadaljujemo niz soočenj pred nedeljskimi referendumi o treh zakonih. Najbolj polemična je kampanja o noveli Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Nasprotniki zakona branijo zdajšnje razmere, češ da novela pod krinko depolitizacije ukinja programski in nadzorni svet ter nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora. Vladna stran in podporniki zakona pa pozivajo h glasovanju ZA, saj so prepričani, da bo prenovljeni zakon prispeval k umiku politike iz neposrednega odločanja o delovanju javne RTV. V nekoliko daljšem Studiu ob 17.00 smo soočili stališča in argumente podpornikov ter nasprotnikov zakona. Soočenje sta vodila Aleš Kocjan in Lucija Dimnik Rikić. Vabljeni k poslušanju!
Na Radiu Slovenija smo začeli niz soočenj pred novo epizodo supervolilnega leta – referendumsko nedeljo. Volivci se bodo lahko opredelili do treh zakonov – o Radioteleviziji Slovenija, dolgotrajni oskrbi in vladi. Najprej smo soočili stališča glede novele zakona o vladi. Ta vsebina je najdlje od src volivcev in najmanj zadeva njihovo vsakdanje življenje. Ureja namreč organiziranost vlade. Če bo novela zakona na referendumu potrjena, bo vlada namesto zdajšnjih 17 ministrstev imela tri več, in sicer za podnebje in energijo, za znanost in inovacije ter za solidarno prihodnost. Preoblikovali bodo tudi dve vladni službi. Za radijsko soočenje so se prijavili po trije zagovorniki oziroma nasprotniki zakona, v skladu z odločbo ustavnega sodišča smo gostili tudi vlado. Oddajo sta pripravila in vodila Katja Arhar in Robert Škrjanc.
Tretja nedelja v novembru je vsake štiri leta namenjena lokalnim volitvam. Kampanja županskih in svetniških kandidatov je potekala sočasno s predsedniško in referendumsko. Po prespani noči in preverjenih izračunih smo z našimi dopisniki po Sloveniji preverili, ali so spet slavili predvsem neodvisni kandidati, kje so bili največji preobrati, izpostavili smo posebnosti in zanimivosti z lokalne politike. Posvetili smo se mestnim občinam, kjer bo potreben drugi krog županskih volitev, ter analizirali tudi širšo politično podobo razdrobljene Slovenije. Oddajo je vodila dopisnica in redaktorica Nina Brus.
Kaj je bilo zares zgodovinskega v tednu, ko smo dobili prvo predsednico slovenske države, pravnico Natašo Pirc Musar, na ozemlje Evropske unije so priletele tuje vojaške rakete, v Bruslju pa so prižgali tehnično zeleno luč za premik schengenskega varovanja s slovensko-hrvaške meje na jug, proti Balkanu? Sprašujemo se tudi, kako bo zgodovina sodila sprenevedanje politike na podnebni konferenci COP 27 v Egiptu. Komentiramo pogodbo o nakupu plina z Alžirijo in domače zavlačevanje z ukrepi za pomoč gospodarstvu v energetski draginji. Kritični pregled tedna ta petek s Sandro Krišelj.
Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami končujemo niz predstavitev županskih kandidatov v mestnih občinah, in sicer v štajerski prestolnici. Mestna občina Maribor ima tudi največ kandidatov, kar 15. Soočamo njihova mnenja glede najbolj perečih tem, kot so težave s prometom in cestami, neskladen razvoj mestnih četrti in občinski prostorski načrt. Kje sami vidijo največje izzive in kakšne rešitve ponujajo? V studiu Radia Maribor z voditeljem Bratkom Zavrnikom.
Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami nadaljujemo niz predstavitev županskih kandidatov v mestnih občinah, in sicer v Celju, Slovenj Gradcu in Krškem. Soočili bomo peterico, ki se poteguje za županski prestol v knežjem mestu, kjer rakava rana ostaja onesnaženost zemlje in zraka. Sanacijo celjskih vrtcev je prevzela država, skrbi še vedno območje Stare Cinkarne. Zanimali nas bodo tudi načrti za oživljanje starega mestnega jedra. V Krškem je tekmecev šest, izzivi mesta in okolice pa so med drugim povezani z nuklearko in bližino meje. Najmanj napeta je kampanja v mestni občini Slovenj Gradec, kjer dozdajšnji župan nima protikandidata, zato se bo moral soočiti z vprašanji naše dopisnice o dozdajšnjih (ne)uspehih in prihodnjih načrtih. Oddajo pripravljajo Matija Mastnak, Metka Pirc in Suzana Vahtarić.
Zadnji teden pred lokalnimi volitvami soočamo županske kandidate še zadnjih mestnih občin. Danes je na vrsti Ljubljana, kjer je devet kandidatov in nešteto izzivov. Bi del bremena zaradi vse dražjih energentov lahko prevzela sežigalnica odpadkov? Kako izboljšati učinkovitost javnega potniškega prometa in ali je širitev ljubljanske obvoznice smotrna? Stanovanj je premalo, cene nepremičnin previsoke. Skoraj 14 tisoč meščanov je brez osebnega zdravnika. Kaj je glede tega mogoče storiti na občinski ravni? Stališča kandidatov do vseh teh vprašanj sooča voditelj Peter Močnik.
V najnovejši epizodi supervolilnega leta so to nedeljo volilci izvolili novega voditelja države. Izbirali so med prvo predsednico in prvim desnim predsednikom v zgodovini države in za naslednico Boruta Pahorja izbrali doktorico Natašo Pirc Musar. Kdo je nova predsednica, kakšen slog vladanja lahko pričakujemo na podlagi predvolilne kampanje in njene dozdajšnje kariere? Bo dejstvo, da nima političnih izkušenj, prednost ali slabost pri spoprijemanju s ključnim izzivom – skrajno polarizacijo slovenske družbe? Pa tudi: kaj pomeni častni poraz Anžeta Logarja in njegov zdajšnji politični kapital za slovensko politično krajino. O vsem tem voditeljica Nataša Mulec s političnimi analitiki, objavljamo pa tudi povzetek prvega intervjuja novoizvoljene predsednice države, ki smo jo gostili v povolilnem jutru na Prvem programu Radia Slovenija. Gostje: dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubjani, Zenel Batagelj, analitik in partner družbe Valicon, Tomaž Celestina, naš politični komentator.
Smo v ciljni ravnini pred predsedniško palačo, sredi občinskega predvolilnega bazarja in v ogrevalnem krogu neusmiljenega referendumskega spopada.
Neveljaven email naslov