Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drevi bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili Zoisove in Puhove nagrade ter priznanja, najvišja na državni ravni za znanstvene dosežke. Kako ključno je poglobljeno znanje se po navadi zavemo šele v kriznih situacijah; denimo ob epidemijah, poplavah in drugih učinkih podnebnih sprememb. Takrat nas zanimajo razlogi za nastale razmere in možne rešitve. Koliko se priporočila znanosti dejansko upošteva, je sicer že drugo vprašanje. Odnos splošne javnosti do znanosti niha od pretiranih pričakovanj do pavšalnega nezaupanja. Toda ne glede na to, koliko smo kot družba zmožni ceniti vrhunsko znanstvenoraziskovalno delo, prav na njem temeljijo vsa ključna nova spoznanja: od novih zdravil in novih tehnologij, do trajnostnih pristopov k ohranjanju okolja ali razumevanja dogajanja v družbah. Zato je kvalitetna znanost in pogoji zanjo tako temeljnega pomena za kvaliteto življenja v državi, četudi se tega ne zavedamo.
Zoisovi in Puhovi nagrajenci in nagrajenke s svojim delom dokazujejo, da pri nas nastaja vrhunska znanost, a pogosto ne zaradi odličnih pogojev za delo, temveč navkljub oviram, s katerimi se srečujejo.
Gostje v Studiu ob 17.00 so bili:
- akademik, jezikoslovec prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, prejemnik Zoisove nagrade;
- prof. dr. Igor Škrjanc, vodja Laboratorija za avtomatiko in kibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, prejemnik Zoisove nagrade;
- prof. dr. Lucija Peterlin Mašič s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, prejemnica Zoisovega priznanja;
- izr. prof. dr. Marjetka Podobnik s Kemijskega inštituta, prejemnica Zoisovega priznanja.
4585 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Drevi bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili Zoisove in Puhove nagrade ter priznanja, najvišja na državni ravni za znanstvene dosežke. Kako ključno je poglobljeno znanje se po navadi zavemo šele v kriznih situacijah; denimo ob epidemijah, poplavah in drugih učinkih podnebnih sprememb. Takrat nas zanimajo razlogi za nastale razmere in možne rešitve. Koliko se priporočila znanosti dejansko upošteva, je sicer že drugo vprašanje. Odnos splošne javnosti do znanosti niha od pretiranih pričakovanj do pavšalnega nezaupanja. Toda ne glede na to, koliko smo kot družba zmožni ceniti vrhunsko znanstvenoraziskovalno delo, prav na njem temeljijo vsa ključna nova spoznanja: od novih zdravil in novih tehnologij, do trajnostnih pristopov k ohranjanju okolja ali razumevanja dogajanja v družbah. Zato je kvalitetna znanost in pogoji zanjo tako temeljnega pomena za kvaliteto življenja v državi, četudi se tega ne zavedamo.
Zoisovi in Puhovi nagrajenci in nagrajenke s svojim delom dokazujejo, da pri nas nastaja vrhunska znanost, a pogosto ne zaradi odličnih pogojev za delo, temveč navkljub oviram, s katerimi se srečujejo.
Gostje v Studiu ob 17.00 so bili:
- akademik, jezikoslovec prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, prejemnik Zoisove nagrade;
- prof. dr. Igor Škrjanc, vodja Laboratorija za avtomatiko in kibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, prejemnik Zoisove nagrade;
- prof. dr. Lucija Peterlin Mašič s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, prejemnica Zoisovega priznanja;
- izr. prof. dr. Marjetka Podobnik s Kemijskega inštituta, prejemnica Zoisovega priznanja.
Slovenskega turizma v letošnjem letu ne čakajo zgolj nove napovedi o rekordnem obisku in prenočitvah tujih turistov, temveč bo pestro tudi pri postavljanju temeljev njegovega razvoja in usmeritev. Kaj prinaša morebitna deregulacija poklica turističnega vodnika – slovo birokratskih ovir ali zmanjšanje kakovosti storitev? Je porazdelitev zvišane turistične takse med občino in Slovensko turistično organizacijo pravična? Bomo le dočakali posodobitev kategorizacije nastanitvenih obratov? Več z gosti v oddaji Studio ob 17-ih, ki jo vodi Tina Lamovšek.
Slovenija je bogatejša za še eno jamsko odkritje, brezno, ki presega magično mejo 1000 metrov. To je uspelo ljubljanskim jamarjem na Kaninskih podih, kjer so naša najgloblja brezna. Zadnje preseganje omenjene meje je prvo po več kot desetletju. Kaj pomeni odkritje v svetovnem merilu, kako poteka raziskovanje Kaninskega pogorja, ki ga imenujejo kar slovenska Himalaja, kako v takšnih globinah raziskujejo in »živijo« jamarji, v Studiu ob 17-ih z voditeljico Alenko Terlep.
Evropa je celina družinskih podjetij, tudi takšnih z več sto milijardami prihodkov. Družinska podjetja, lahko so delniške družbe ali d.o.o-ji, prevladujejo tudi pri nas. Kar 83 odstotkov slovenskih podjetij je v družinski lasti, a le slaba tretjina jih uspešno posluje v drugi generaciji. Kako poteka prenos vodstva in znanj s staršev na otroke? Se je pri nas že zamenjala generacija direktorjev? Kako družinska podjetja vodijo proces inovacije? Kaj je ključno za njihov uspeh in prodor na tuje trge? V Studiu ob 17-ih bodo o tem spregovorile ženske, naslednice uspešnih podjetij Roto, Varis in Krepko.
Kaj je zaznamovalo politično leto 2016 – s pogledom v to leto? V obdobju, ko vstopamo v najobčutljivejši del mandata, na obeh polih mešajo karte in skušajo pridobiti volivce. O dogajanju na slovenskem političnem parketu v ponovitvi oddaje Studio ob 17-ih, ki jo je pripravila Nataše Mulec.
Kateri dogodki so zaznamovali leto 2016 na zunanjepolitičnem prizorišču, boste izvedeli v današnji ponovitvi oddaje Studio ob 17h. Američani so za novega predsednika presenetljivo izvolili svojeglavega milijarderja Donalda Trumpa, prav tako presenetljivo so se Britanci odločili za odhod svoje države iz Evropske unije, v Siriji se je nadaljevala vojna in posledično beg njenih prebivalcev proti Evropi. In letos? Se bodo spremenila razmerja sil, ne nazadnje, v nekaj državah nas čakajo odločilne volitve.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V Studiu ob 17h tokrat prisluhnite pregledu najvidnejših dogodkov leta 2016 v svetu kulture: prenovljena in razširjena je Narodna galerija v Ljubljani; razveselili smo se izjemnih najdb Prešernovih rokopisov in Bergantovih slik; nova sta razstavišče in razstava Moja Ljubljanica; osmič je bil Trienale sodobne umetnosti U3; spomnili se bomo dobitnikov Prešernove nagrade in Borštnikovega prstana ter vidnih dosežkov naših ustvarjalcev na vseh umetniških področjih. Studio ob 17h o kulturi pripravlja Tadeja Krečič.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kateri dogodki so zaznamovali leto 2016 na zunanjepolitičnem prizorišču? Američani so za novega predsednika presenetljivo izvolili svojeglavega milijarderja Donalda Trumpa, prav tako presenetljivo so se Britanci odločili za odhod svoje države iz Evropske unije, v Siriji pa se nadaljuje vojna in posledično beg njenih prebivalcev proti Evropi. Pregled leta je pripravil Tomaž Gerden.
Gospodarstvo je letos nepričakovano raslo, nadaljeval se je odpor proti privatizaciji. Zaradi Luke Koper sta se tresli Primorska in politika na državni ravni. Ker gresta denar in politika dobro skupaj, je bilo tudi kar nekaj zanimivih kadrovskih zamenjav. O podrobnostih v letnem gospodarskem pregledu Simeone Rogelj.
Ob 25-ti obletnici sprejetja ustave se bomo v Studiu ob 17-ih spraševali, ali se je ta temeljni dokument slovenske države in družbe v četrt stoletja preobrazil iz nabora suhoparnih členov v živ dokument. Postal naj bi nekakšna ponotranjena izjava nazora nad tem, kdo smo državljanke in državljani, kako hočemo ravnati drug z drugim in kaj želimo postati kot pripadniki slovenske skupnosti.
V letu 2016 nismo imeli volitev. Smo se pa na njih zaradi koalicijskih ravsov skoraj odpravili in to ne enkrat. Tudi na desnem političnem polu je bilo živahno. Rdeča nit dogajanja pa distanciranje od Janše. Leto je zaznamovalo tudi 7 interpelacij. Te so spominjale na predvolilna soočenja, na trenutke na komedijo. Vabljeni na politični sprehod po letu 2016.
Bliža se 26-ta obletnica plebiscita, kar je priložnost za nov razmislek o prihodnosti naše države v vse bolj zapletenih in zloveščih geostrateških razmerjih “novega” sveta. V Studiu ob 17-ih bomo zato gostili predsednika države Boruta Pahorja, s katerim se bomo pogovarjali o vseh aktualnih temah in izzivih – od terorizma in begunske tragedije do domače politike in predsedniških volitev, ki bodo prihodnje leto. Pogovor bo vodila Tanja Starič.
Svet sta sinoči pretresla dva nova teroristična napada. Prvi je odel v črnino Berlin, v drugem je bil ubit ruski veleposlanik v Ankari. Kako daljnosežne bodo posledice za rusko-turške odnose, ključne tudi za reševanje konflikta v Siriji? Kako so teroristični napadi povezani z razmerjem sil v Siriji in kaj za razplet tamkajšnje kalvarije pomeni padec Alepa v roke režimskih sil? Več o tem v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Blažem Ermencem.
Pred počitnicami se sprašujemo, kakšen je šport po meri slovenskih otrok in mladostnikov ter kako dejavni so slovenski otroci. Kakšna so priporočila glede gibanja, kako aktivni so v šoli in zunaj nje, smo z zmogljivostjo slovenskih otrok lahko zadovoljni? To je le nekaj vprašanj, ki jih bo z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih iskala Uršula Majcen.
Ob 80. rojstnem dnevu papeža Frančiška bomo osvetlili njegov pontifikat. Izoblikoval je izrazito pozitivno medijsko podobo verskega voditelja, ki obiskuje zapornike, sprejema homoseksualce, tolaži žrtve nasilja, odpira sveto leto usmiljenja in nasploh ne obsoja nikogar. Po drugi strani pa so vse glasnejše kritike, predvsem v katoliških krogih, ki jih moti papeževo prijateljevanje z muslimani in protestanti, ki v njegovi kritiki potrošniškega kapitalizma vidijo grožnjo socializma in ki Frančiškov vpliv na mednarodne odnose presojajo skozi prizmo neobsojanja pokojnega kubanskega predsednika. Voditelj Studia ob 17ih bo Peter Frank.
Revščina v Sloveniji grozi vse več otrokom, družinam in posameznikom, tudi tistim z redno zaposlitvijo, pri otrocih pa je med najhitreje rastočimi v Evropski uniji. Lani je pri nas skoraj 300 tisoč ljudi živelo pod pragom tveganja revščine, število tistih, ki potrebujejo asistenco humanitarnih organizacij, pa se je povečalo že na 30 odstotkov. Kako je to mogoče in dopustno v socialni državi, za katero se razglaša Slovenija, v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljico Liano Buršič.
Po odstopu premierja Mattea Renzija zaradi neuspeha na referendumu o ustavnih spremembah bo Italija dobila novo vlado pod vodstvom dozdajšnjega zunanjega ministra Paola Gentilonija. Precejšnji del italijanske politike pa se zavzema za predčasne volitve, na katerih pa bi po raziskavah javnega mnenja lahko veliko glasov dobile protievropske stranke. O Italiji in Evropi, v kateri se krepi populizem, bomo govorili v Studiu ob 17-ih z voditeljico Špelo Novak.
V Makedoniji so bile v nedeljo izredne parlamentarne volitve, ki naj bi bile pogoj za končanje dolgotrajne politične krize in ki naj bi dale državi zagon na precej zahtevni evropski poti. A vsaj za zdaj se zdi, da se razmerja v državi niso prav veliko spremenila in da je iskanje konsenza med ključnimi vpletenimi še naprej edina možna pot za napredek Makedonije in tudi stabilnost Balkana. O tem v tokratni oddaji Studio ob 17-ih, ki jo bo vodil Marjan Vešligaj.
Kaj prinaša zdravstvena reforma, ki jo je končno predstavila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc? Ali bodo naše zdravstvene pravice manjše, bomo morali zanje plačevati več? Kako se na ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja odzivajo zasebne zdravstvene zavarovalnice? Ali ima ministrica pri reformi zagotovljeno sodelovanje zdravnikov?
Neveljaven email naslov