Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V premisleku političnega dogajanja zadnjih dni se bom v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku zadržali tudi pri idejah vlade in gospodarstvenikov o tem, kako domači ekonomiji zagotoviti konkurenčni pospešek, kje se otresti regulativnih omejitev in kako nastaviti davčno reformo. Po sedmih tednih je v Gazi potihnilo orožje, stekle so izmenjave izraelskih talcev za palestinske zapornike, mednarodna skupnost pa išče načine, kako iz začasnega preiti v trajno premirje. Kaj storiti v boju proti podnebnim spremembam – osrednje vprašanje tokratne podnebne konference, ki jo od včeraj gostijo v naftno bogatih Združenih arabskih emiratih. O družbi znanja pa bomo premišljevali o temah od pomanjkanja kadra v slovenskem šolstvu do vrhunskih znanstvenih dosežkov, prepoznanih z Zoisovimi nagradami.
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V premisleku političnega dogajanja zadnjih dni se bom v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku zadržali tudi pri idejah vlade in gospodarstvenikov o tem, kako domači ekonomiji zagotoviti konkurenčni pospešek, kje se otresti regulativnih omejitev in kako nastaviti davčno reformo. Po sedmih tednih je v Gazi potihnilo orožje, stekle so izmenjave izraelskih talcev za palestinske zapornike, mednarodna skupnost pa išče načine, kako iz začasnega preiti v trajno premirje. Kaj storiti v boju proti podnebnim spremembam – osrednje vprašanje tokratne podnebne konference, ki jo od včeraj gostijo v naftno bogatih Združenih arabskih emiratih. O družbi znanja pa bomo premišljevali o temah od pomanjkanja kadra v slovenskem šolstvu do vrhunskih znanstvenih dosežkov, prepoznanih z Zoisovimi nagradami.
Vlada je pripravila sveženj interventnih ukrepov za pomoč po največji naravni katastrofi v zgodovini Slovenije. Vključuje denarne pomoči, nadomestna stanovanja za gospodinjstva, olajšave za prizadeta podjetja, poenostavitev postopkov, pa tudi nov solidarnostni sklad z financiranje obnove. Komentiramo vključene ukrepe in tudi tiste, ki manjkajo. Pojasnjujemo dogovor s sindikati javnega sektorja, da zaradi poplav odmaknejo odpravo plačnih nesorazmerij. Z moskovsko dopisnico pojasnjujemo ozadje in posledice domnevne likvidacije razvpitega šefa paravojaške skupine Wagner, z druge strani Atlantika pa spremljamo politično-sodni spektakel z nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom. Kritični pregled tedna ta petek v Studiu ob 17.00 s Simeono Rogelj.
Kakšne ukrepe in pomoči ljudem in občinam predvideva interventni zakon za odpravo škode po poplavah in zemeljskih plazovih, ki je osrednja točka tokratne seje vlade? Za čiščenje strug in zagotavljanje pretočnosti rek in njihovih pritokov ni več veliko časa, novo deževje je pred vrati. Marsikje ne vedo niti, ali lahko začnejo obnavljati razdejane domove, naj čakajo na dodatne analize ali jih celo čaka rušenje. Kje bodo ljudje dobili novo streho nad glavo? Katere birokratske postopke bo skrajšal interventni zakon in kako se bomo organizirali za sanacijo, zanima tudi občine. O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo; Uroš Brežan, minister za naravne vire in prostor; Neža Kodre, direktorica Direkcije RS za vode; dr. Vladimir Prebilič, predsednik Skupnosti občin Slovenije; dr. Primož Banovec direktor Inštituta za vodarstvo, docent na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, član Sveta za vodo.
Bodo čez nekaj let učenci imeli ešolsko torbo in bodo brali le z zaslonov? Bodo že v vrtcu imeli digitalne kotičke? Bodo učenci dobili še en obvezni predmet? Kakšno digitalizacijo, najavljeno v okviru reforme šolstva, zagovarja pristojno ministrstvo? Pomislekov in odprtih vprašanj je veliko. Kako v šole in v učni proces torej uvajati moderno tehnologijo, kako zvišati digitalne kompetence učiteljev in digitalno pismenost mladih, ter na kaj pri procesu digitalizacije ne smemo pozabiti, so govorili v julijski Intelekti s Špelo Šebenik, ki jo ponavljamo v tokratnem Studiu ob 17.00.
Tretji teden od uničujočih poplav so na prizadetih območjih še vedno osredotočeni na obnovo domov, vzpostavljanje prometnih povezav, nujno oskrbo. Ljudje so najprej reševali svoja življenja, potem imetje, zdaj pa potlačena čustva prihajajo na površje. Vse bolj se kaže potreba po sanaciji duševnih stisk ljudi. Prvi so se nanje odzvali psihologi Enote za psihološko pomoč pri Civilni zaščiti, od srede naprej pa na terenu delujejo mobilni teami, ki jih usklajujeta Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Kako priti do ljudi v stiski? Kakšno vlogo ima država in kakšno nevladne organizacije? Kako bo dolgoročno poskrbljeno za psihosocialno blagostanje ob tem ko že brez izrednih razmer vlada manko usposobljenega kadra? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Evo Lipovšek. Gostje: Matej Vinko, predstojnik Centra za duševno zdravje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje; Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje; Peter Markič, psiholog Enote za psihološko pomoč Civilne zaščite; Julija Pelc, psihologinja, predsednica strokovnega sveta Društva psihologov Slovenije, koordinatorka brezplačnega telefona za psihološko oporo ob poplavah.
Vodna ujma je številnim uničila premoženje, za katero so še odplačevali posojila. Prebivalstvo in podjetja se sprašujejo, kje bodo dobili denar za obnovo. Številni so razočarani nad zneski, ki jih lahko pričakujejo od zavarovalnic. Kakšna je torej vloga finančnega sektorja v tej naravni katastrofi? Koliko prizadetim pomagajo banke in zavarovalnice – le toliko, da si zavarujejo ugled, ali res naredijo vse, kar je v njihovi moči? Kdo lahko računa na moratorij za vračilo posojil in kdo lahko računa na nova posojila za vnovičen zagon proizvodnje? Zakaj je zavarovalno kritje za tako obsežne poplave po večini prenizko? Kakšna je vloga države v zvezi s tem in ali bodo tudi pri nas dobički v finančnem sektorju kmalu dodatno obdavčeni? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB; Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja; Stanka Šarc Majdič, članica uprave SID banke; Alina Meško, predstavnica Zveze potrošnikov Slovenije. Ministrstvo za finance ni uspelo zagotoviti sogovornika.
Iztekajoči se teden so zaznamovali predvsem praznik solidarnosti po vojni ujmi ter praznika združitve Prekmurcev z matičnim narodom in največji krščanski Marijin praznik. Zbrali smo odzive na skupek ukrepov, ki jih namerava vlada vključiti v interventni zakon za pomoč po poplavah. Opozarjamo na posledice podnebnih sprememb tudi drugod – po Kanadi in Havajih pustošijo požari. Z našo azijsko dopisnico govorimo o opustošenju, ki ga je v dveh letih po umiku Američanov v afganistanski družbi povzročil talibanski režim, s posebnim poročevalcem pa o duhu sarajevskega filmskega festivala. Kritični pregled tedna ta petek z Blažem Ermencem.
Skoraj štirinajst dni po strahoviti vodni ujmi velik del Slovenije ostaja razdejan. Kako potekajo še zadnje intervencije in obljubljena plačila zanje? Kje občine potrebujejo pomoč pri ocenjevanju škode, ki bo podlaga za pomoč? Bo odpravljanje posledic in obnovo res bistveno olajšal interventni zakon, ki je že na tokratni seji vlade? Bo mogoče do jesenskega deževja dovolj sčistiti in urediti struge, da se katastrofa ne ponovi? Kopičijo se odpadki, prostori nekaterih vrtcev in šol so uničeni, ceste do njih marsikje neuporabne. Kako začeti obnovo in koliko besede pri tem naj imajo občine? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Metko Pirc.
Kakšno je letošnje festivalsko dogajanje, kako jih je prizadela vodna ujma in kako se rešujejo iz stisk in zagat? Kako se organizatorji festivalov povezujejo med seboj, s kakšnimi idejami vplivajo drug na drugega in kje bodo z izvedbami koncertov pomagali zbirati sredstva za tiste, ki jih v teh razmerah nujno potrebujejo? Kakšna je pri vsem tem vloga Ministrstva za kulturo? O vsem tem z gosti, ki skrbijo, da tudi v težkih časih glasba krepi duha človečnosti in voditeljico Simono Moličnik. Gostje: Klemen Ramovš, umetniški vodja festivala Seviqc Brežice, direktor zavoda Ars Ramovš; Domen Marinčič, umetniški vodja Festivala Radovljica, profesor na visoki šoli za glasbo v Hamburgu; Jan Kern, programski vodja festivalov Imago Sloveniae - Podoba Slovenije; Tomaž Močnik, lastnik delavnice Orglarstvo Močnik; Ana Čop, ena od dveh umetniških vodij festivala Jazzinty. Ministrstvo za kulturo je tik pred oddajo odpovedalo sodelovanje in poslalo pisno sporočilo.
Na današnji dan solidarnosti bomo tudi v oddaji Studio ob 17.00 pozornost namenili tej plemeniti lastnosti, ki jo Slovenci izkažemo ob vsaki nesreči. Pripravljenost pomagati je od prvega dne poplav izrazilo izjemno veliko ljudi. Kako lahko pomagate? Kam se obrniti? Kje so nevarnosti? Kakšna so navodila civilne zaščite in kakšne potrebe humanitarnih organizacij? Zbrali bomo zgodbe solidarnosti in spomnili, da nihče v tragediji ni sam.
Teden dni po katastrofalnih poplavah v več kot 180-ih občinah še vedno odpravljajo posledice najhujše vodne ujme pri nas. Številne ceste ostajajo neprevozne, ponekod sta še vedno moteni dobava električne energije in oskrba s pitno vodo. Kopičijo se odpadki in širijo črevesne bolezni, nekaterim domovom še vedno grozijo plazovi. Podjetja so utrpela za več kot 400 milijonov škode. Kmetje so zaradi uničenih hlevov, pridelkov in krme povsem na tleh. Pomoč prihaja od vsepovsod. Kako bo pomagala država, kako mednarodna skupnost? Kako pomagajo ljudje in kaj potrebujejo prizadeti v pregledu dogajanja tega tedna s Sandro Krišelj.
Škodo imajo tako kmetije v gorskih območjih, kjer je še vedno nevarnost plazov kot nižinske kmetije, ki bodo večino poplavljenih pridelkov morale zavreči. Kaj v tem trenutku prizadeta kmetijska gospodarstva najbolj potrebujejo in s katerimi ukrepi bo država skušala vzpostaviti razmere za normalno proizvodnjo? Je možno polja na poplavnih območjih v prihodnje zaščititi pred onesnaženim muljem? O tem z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Roman Žveglič, predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Ivan Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije.
Kdaj bo spet vzpostavljeno cestno in elektro omrežje, kdaj obnovljeni oziroma na novo postavljeni mostovi? Kateri ne nujni gradbeni projekti bodo ustavljeni, da bo gradbena mehanizacija preusmerjena na najbolj prizadeta področja. Neukročene reke in na tisoče plazov so spremenili relief države, kakšna bo končna sanacija? In nenazadnje bodo gradbinci upoštevali stroko in naravne danosti ali bo sanacija samo do naslednjih velikih padavin? O vsem tem z gosti: Bojan Tičar, direktor Direkcije za infrastrukturo Združenje GIZ Uroš Blažica, sicer predsednik uprave Elektra Primorska Miloš Bavec, Direktor GeoZS Franci Steinman, nekdanji profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani
Podjetja škodo po poplavah večinoma še ocenjujejo, prve ocene pa se že merijo v več milijonih. Posledice so katastrofalne. Uničena je oprema, materiali, ponekod je poplavilo cele proizvodne objekte. Nekateri še več tednov ne bodo obratovali, številni zaposleni na najbolj prizadetih območjih tako ostajajo doma. Država napoveduje pomoč. Kakšno ter kaj pričakujejo in potrebujejo podjetja? Kako bodo prilagodili delo, bodo kljub pomoči prisiljeni v morebitna odpuščanja? O vsem tem z gosti in voditeljico Urško Valjavec v Studiu ob 17.00. Gosti: Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Marko Lotrič Mojca Leskovar, predsednica uprave družbe Thermana. Boštjan Gorjup, direktor BSH
Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v zgodovini države. Kakšne so razsežnosti se bo šele pokazalo, ko bo voda odtekla, prizadeta pa je skoraj vsa država. Škoda je gromozanska in bo najverjetneje precej presegla prve ocene o 500 milijonov evrov. Naša država je zato že zaprosila za mednarodno denarno pomoč, potrebujemo pa tudi helikopterje, montažne mostove, bagre in drugo mehanizacijo. Kakšne so razmere in kje je še vedno nevarno, kakšne so potrebe ljudi, podjetnikov in občin ter kje in kako začeti sanacijo v tokratnem Studiu ob 17.00 z gosti in Natašo Mulec
Vreme nam to poletje res ne prizanaša. Po silovitih neurjih, rekordno veliki toči, ta teden celo pravi tornado in zdaj še jesenske intenzivne padavine s hudimi poplavami. Posledice so katastrofalne, kolikšna je škoda še ni znano, saj prizadeti ob tako pogostih katastrofah komajda sanirajo najnujnejše. Kdaj in kako bodo občine sploh lahko sanirale škodo? Kako bo pomagala vlada in kdaj je pričakovati prvo finančno pomoč? O vsem tem, pa tudi o vplivu takšnega vremena na turistični obisk v kritičnem pregledu tega tedna s Heleno Lovinčič, v katerem tudi o vremenskem dogajanju v tujini ter pospešenih evakuacijah iz vse bolj nemirnega Nigra.
Slovenske gore v poletni sezoni obišče 1,3 milijona planincev, med njimi je vse več tujih obiskovalcev. Večji obisk povečuje tudi število nesreč in posredovanj gorskih reševalcev. Številne bi lahko preprečili z večjo obveščenostjo pred odhodom v gore, zlasti tujih obiskovalcev. Ti namreč informacije iščejo predvsem pri turističnih ponudnikih in društvih, ki pa za podrobnejše presoje niso dovolj strokovno usposobljeni. Kako povečati varnost v gorah v živo iz Bohinja z voditeljico Aljano Jocif in gosti: Dr. Gregor Dolinar, predsednik GRZS Martin Šolar, podpredsednik PZS Miha Arh, predsednik GRS Bohinj Tajda Markeš, turistično-informacijski center TD Bohinj
Številni otroci v Sloveniji živijo v nevzdržnih razmerah. Javnost je nedavno pretresel primer šestletnika, ki je bil po vrnitvi od očeta k materi pozitiven na kokain. K odpravi kršitev pravic otrok v tovrstnih primerih bo pristojne po novem lahko pozival varuh otrokovih pravic. O položaju otrok pri nas ter o tem, zakaj potrebujemo posebnega varuha otrokovih pravic in kakšna bo njegova vloga bomo govorili v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: državnim sekretarjem na ministrstvu za pravosodje Igorjem Šoltesom, varuhom človekovih pravic Petrom Svetino, sekretarko Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Tatjano Milavec in častno članico Zveze prijateljev mladine Slovenije Liano Kalčina.
Nedavni vetrolomi so povzročili veliko škodo tudi v gozdovih. Lastniki gozdov morajo k sanaciji pristopiti čim prej, zlasti v smrekovih gozdovih, da se s tem prepreči še večja namnožitev podlubnikov. Kako zagotoviti čim bolj učinkovito sanacijo ob pomanjkanju izvajalcev del? Koliko so gozdovi ogroženi zaradi posledic podnebnih sprememb in kakšni so strateški cilji države? O vsem tem z gosti: - Darij Krajčič, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; - Gregor Danev iz Zavoda za gozdove Slovenije; - Nike Krajnc iz Gozdarskega inštituta Slovenije; - Marko Matjašič, glavni direktor SiDG - Egon Rebec z oddelka za gozdarstvo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
Kulturne in ustvarjalne dejavnosti že nekaj časa ne želimo več predstavljati le kot stroška, ki bi ga morala plačevati država, ampak tudi kot naložbo in pomembno gospodarsko panogo. Čeprav so želje po sodelovanju v zadnjem obdobju večje, pa je med področji tudi meja, ki izvira iz različnih načinov dela, želja in pričakovanj. Kako se sploh spraševati o ekonomski vrednosti kulture in umetnosti? Na čem je mogoče graditi povezovanje med kulturo in gospodarstvom? Koliko je vreden vsak evro, vložen v kulturo, v ponovitvi pogovora, ki ga je za Ars pripravil Aleksander Čobec. Sodelujejo: Anja Zorko, vodja Centra za kreativnost; dr. Bogomir Kovač, profesor ekonomije na ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Uršula Cetinski, tudi direktorica Cankarjevega doma; Darko Brlek, direktor Festivala Ljubljana; in Jurij Krpan, umetniški vodja Zavoda Kersnikova. Oddaja je nastala ob finančni pomoči Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališč Unije.
Slovenija čisti razdejanje in zgroženo sešteva škodo po divjih neurjih. Interventna pomoč je na poti, a občine skrbijo sredstva za sanacijo. Pojasnjujemo načrte za zakonske spremembe, ki bi omogočile predplačila za sanacijo. A treba se bo prilagoditi podnebnim spremembam, in to vsepovsod: pri graditvi stavb, v kmetijstvu, urejanju hudournikov. Izkušnje kažejo, da naravne nesreče lahko celo spodbudijo gospodarsko rast, a na to ne gre računati, medtem ko iz Nemčije prihajajo novice o recesiji, inflacija pa ob vnovičnem dvigu temeljnih obrestnih mer evroobmočja vztraja na previsoki ravni. Komentiramo tudi vojno proti Ukrajini, ki jo Rusija vodi tudi na prehranskem področju.
Neveljaven email naslov