Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V premisleku političnega dogajanja zadnjih dni se bom v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku zadržali tudi pri idejah vlade in gospodarstvenikov o tem, kako domači ekonomiji zagotoviti konkurenčni pospešek, kje se otresti regulativnih omejitev in kako nastaviti davčno reformo. Po sedmih tednih je v Gazi potihnilo orožje, stekle so izmenjave izraelskih talcev za palestinske zapornike, mednarodna skupnost pa išče načine, kako iz začasnega preiti v trajno premirje. Kaj storiti v boju proti podnebnim spremembam – osrednje vprašanje tokratne podnebne konference, ki jo od včeraj gostijo v naftno bogatih Združenih arabskih emiratih. O družbi znanja pa bomo premišljevali o temah od pomanjkanja kadra v slovenskem šolstvu do vrhunskih znanstvenih dosežkov, prepoznanih z Zoisovimi nagradami.
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V premisleku političnega dogajanja zadnjih dni se bom v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku zadržali tudi pri idejah vlade in gospodarstvenikov o tem, kako domači ekonomiji zagotoviti konkurenčni pospešek, kje se otresti regulativnih omejitev in kako nastaviti davčno reformo. Po sedmih tednih je v Gazi potihnilo orožje, stekle so izmenjave izraelskih talcev za palestinske zapornike, mednarodna skupnost pa išče načine, kako iz začasnega preiti v trajno premirje. Kaj storiti v boju proti podnebnim spremembam – osrednje vprašanje tokratne podnebne konference, ki jo od včeraj gostijo v naftno bogatih Združenih arabskih emiratih. O družbi znanja pa bomo premišljevali o temah od pomanjkanja kadra v slovenskem šolstvu do vrhunskih znanstvenih dosežkov, prepoznanih z Zoisovimi nagradami.
Celjska kotlina je eno najstarejših industrijskih in tudi najbolj onesnaženih območij v Sloveniji. Kljub izboljšanju so kmetijska in urbana zemljišča še vedno močno onesnažena. Veliko nevarnost pomenita predvsem divje odlagališče na Teharjah in območje stare Cinkarne, kjer so kritične vrednosti težkih kovin presežene za več kot stokrat. Te kovine pronicajo tudi v podtalnico, so pokazale analize. Zdaj dviga prah tudi onesnaženje zemlje na igriščih celjskih vrtcev. Občina je sicer začela sanacijo, a jo je izvajala prepočasi, zato jo je lani prevzela država. Zaskrbljeni starši bi si želeli hitrejših rešitev, še posebno, ker so poletne analize na igriščih nekaterih vrtcev pokazale slabše stanje kot pred dvema letoma. Kaj se dogaja in katere so rešitve, v Studiu ob 17.00 Matija Mastnak in gostje: Helena Grčman, pedologinja z Biotehniške fakultete; Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje; Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje Dušan Slapnik, vodja oddelka Mestne občine Celje za okolje in prostor ter komunalo; Boris Šuštar, koordinator Civilnih iniciativ Celje.
Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato bomo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor. Kakšna je vizija Evropske unije, kakšna pa ameriška, kitajska in ruska? Kako se na omejitve odzivajo tehnološki giganti? Odgovori v oddaji z voditeljico Urško Henigman in sogovorniki: - vodja SI-Certa Gorazd Božič, - glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik (IJS), - specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal David Modic (FRI).
Po končanem evropskem prvenstvu v odbojki, za Slovenijo izjemno uspešnem, govorimo o slovenski odbojkarski reprezentanci in organizaciji prvenstva v Stožicah. Kako Sloveniji uspe ohranjati vrhunsko raven, ne samo v posamičnih športih, temveč tudi kolektivnih, in kakšno popotnico in obveznosti prinašajo športni uspehi? Kakšna je vloga države pri razvoju športa in kje so zdaj slovenski klubi, ki so stebri razvoja? Odgovore o prekrasni podobi športa, ki zamegli večkrat trhle temelje, išče voditelj Boštjan Reberšak z gosti: - predsednikom odbojkarske zveze Metodom Ropretom, - Tomažem Ambrožičem, ki je bil s svojo agencijo vpet v organizacijo največjih športnih dogodkov v kolektivnih športih v zadnjih letih, in - nekdanjim direktorjem direktorata za šport in sedanjim predsednikom Plavalne zveze Slovenije Borom Štrumbljem.
Je varna zdravstvena nega res ogrožena zaradi prenosa nekaterih nalog s srednjih medicinskih sester na višje? Mnenja so deljena, tudi znotraj zdravstvene nege. Zakaj srednje medicinske sestre od septembra ne smejo več delati nekaj, kar so delale prej več let? Kakšne so pozitivne posledice uveljavitve dokumenta o kompetencah, katere so slabosti in seveda, kako se bo dokument spremenil, da uredi zdajšnje nepravilnosti? O tem Snežana Ilijaš in gosti: državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Simona Repar Bornšek, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman, predsednik strokovnega Združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Klemen Markeš ter znanstvena svetnica Brigita Skela Savič s Fakultete za zdravstvo Angele Boškin, sicer članica upravnega odbora Mednarodnega sveta medicinskih sester.
Ekipa, s katero želi Ursula von der Leyen prihodnjih pet let krojiti evropsko politiko, te dni prestaja svoj prvi preizkus v Evropskem parlamentu. Parlamentarnim odborom se predstavljajo kandidatke in kandidati za evropske komisarje - nekateri bolj uspešno, drugi manj. Tej selekciji, posamičnim resorjem ter izzivom za ekipo prihodnje predsednice Evropske komisije, se bo Luka Robida z gosti posvetil v tokratnem Studiu ob 17-ih. V Studio prihajajo: - dr. Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani - dr. Janja Hojnik s katedre za evropsko in mednarodno pravo ter mednarodne odnose Pravne fakultete Univerze v Mariboru - dr. Rok Spruk s katedre za ekonomijo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani
Kje poiskati denar za manjkajoča sredstva v proračunu? Predlog, ki znižuje varstveni dodatek in omejuje sredstva za osebno asistenco, je za zdaj umaknjen z mize. Kljub temu je na tem področju mogoče pričakovati spremembe. Kaj pa dodatek za delovno aktivnost? V tem tednu bo predlog za ukinitev dodatka znova na poslanskih klopeh. Rezi na področju socialne politike so eno od najbolj občutljivih področij – pridobljenim pravicam se nihče ne želi odreči. V Studiu ob sedemnajstih Urška Valjavec gosti: ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenijo Klampfer; varuha človekovih pravic Petra Svetino in Sreča Dragoša s Fakultete za socialno delo.
Propad 6 desetletij stare letalske družbe z več kot 550-imi zaposlenimi je posledica strateških političnih in poslovnih napak. Kaj pomeni stečaj Adrie Airways za Slovenijo, za gospodarstvo in za zaposlene? Kako bo to vplivalo na brniško letališče? Kako reševati razmere in preprečiti nepotrebno škodo? Vlada odgovorov še nima, o tem se bo popoldne posvetovala koalicija, tuje letalske družbe pa že iščejo svoje poslovne priložnosti. O vsem tem tudi v tokratni oddaji z Majo Derčar.
Avstrijski volilci so se po izbruhu afere Ibiza in posledičnem razpadu vladne koalicije med ljudsko stranko in svobodnjaki včeraj odpravili na predčasne volitve. Na katero stran se je nagnila politična tehtnica? V Studiu ob 17-ih bo Blaž Ermenc z gosti analiziral volilni izid in preveril, kaj ta pomeni za slovensko manjšino in za slovensko-avstrijske odnose.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Kaj je sonaravno gospodarjenje z gozdom? Ali je zaraščanje Slovenije, ki se bliža 60-im odstotkom poraščenosti z gozdom, dobro ali slabo? Kdo ali kaj ogroža evropske gozdove in kako se lahko v prihodnje temu izognemo? Na vprašanja Karin Potočnik bodo odgovarjali Jurij Diaci z Biotehniške fakultete v Ljubljani, Anton Lesnik, predsednik Pro Silve, in Jože Prah z Zavoda za gozdove.
Ta hip v domovih za starejše ni niti enega prostega mesta. Zasedenih je vseh približno 20 tisoč mest in država v več kot desetletju na področju oskrbe starejših, ki potrebujejo pomoč, ni storila nič. Domovi se ne gradijo, podeljenih je bilo nekaj koncesij zasebnikom, pri katerih je oskrba precej dražja, tudi oskrba na domu je težko dostopna in draga. V družini se pojavi največja stiska, ko je treba poskrbeti za bližnjega. Smo prezrli najštevilnejšo populacijo in pozabili nanjo? Sploh vemo, kako živi? Ima država kakšno vizijo glede staranja prebivalstva?
Dober teden dni pred začetkom novega študijskega leta so izbruhnili očitki o nesmotrni porabi javnega denarja na Univerzi v Mariboru. Tudi o tem s študenti iz Ljubljane, Maribora in Kopra ter s predstavnikom ministrstva za izobraževanje. Predvsem pa o položaju študentov. Kaj jih ob pomanjkanju subvencioniranih namestitev v Ljubljani in Kopru še žuli? Kaj menijo o kakovosti in izbirnosti študija? Zakaj ne izkoristijo v večjem obsegu možnost študijskih izmenjav v tujini?
Nova italijanska vlada je umaknila prepoved vplutja humanitarnim ladjam, ki v Sredozemlju rešujejo begunce, potem ko so nekatere druge evropske države izrazile pripravljenost, da jih sprejmejo. Rešitev glede prerazporejanja rešenih ljudi bo tema evropskih notranjih ministrov na srečanju na Malti. Število migrantov v Italiji se je sicer v zadnjih mesecih zmanjšalo, na grških otokih in v Španiji pa se znova povečuje. Turčija pa je Uniji znova zagrozila z odprtjem meje za begunce. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Ali se bančni sistem, kot ga poznamo stoletja, obrača na glavo? Evropska centralna banka znižuje že tako negativne obrestne mere, nekaj evropskih bank ponuja posojila po 0-odstotni obrestni meri, vse več je bankirjev, ki razmišljajo o uvedbi ležarin tudi za fizične osebe. Kaj bi takšna odločitev pomenila za slovenske varčevalce, ki imajo v bankah naloženih kar 20 milijard prihrankov? O vsem tem Urška Jereb in gostje: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A
Vlada potrjuje proračuna za prihodnji dve leti z največjo proračunsko porabo doslej. Gospodarske napovedi so slabše, zato morajo ministri nekoliko oklestiti apetite. Odprtih je še veliko vprašanj od davčne reforme, ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja do pokojninskih sprememb. Bo za vse to sploh dovolj denarja? Kateri so prednostni projekti manjšinske vlade?
Slovenija bo leta 2021 drugič doslej predsedovala Svetu Evropske unije. Čeprav se zdi datum še precej oddaljen, pa časa za priprave ni več na pretek. Država potrebuje trikrat več osebja za evropske zadeve, logistično in namestitveno infrastrukturo ter predvsem dobro politično strategijo. Bomo predsedovanje znali izkoristiti za večjo prepoznavnost Slovenije?
Medtem ko ugotavljamo, da je pri nas premalo stanovanj za mlade in da so najemnine previsoke, opažamo, da je veliko stanovanj praznih. Kje so vzroki za to? So ti zakoreninjeni globoko v naši miselnosti ali pa tudi v zakonodaji, ki premalo ščiti tako najemojemalca kot najemodajalca? Oziramo se tudi na tuje in preverjamo, kako je to urejeno v drugih evropskih državah.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Ne samo velika, tudi mala podjetja so se v zadnjih letih širila in vlagala v svojo dejavnost. Številni podjetniki in obrtniki so pred dilemo, ali naj v tem trenutku dejavnost prodajo ali predajo naslednikom. V poslovni svet se odpravlja nova generacija in vprašanje je, kaj jo čaka. Bo padla v gospodarsko ohladitev, bo plačevala višje davke? Ta in druga vprašanja odpiramo ob robu že 52-tega sejma MOS Celje in ob 50-letnici Obrtno-podjetniške zbornice. Sogovorniki: Branko Meh, Štefan Pavlinjek, Mojca Cvetek in Marko Lotrič.
Delo manjšinske vlade, ki ji delovanje omogoča pogodbena zunajvladna partnerica Levica, je v prvem letu delovanja med drugim zaznamoval dvig plač v javnem sektorju – poteza, ki brez dvoma v pomembni meri kroji tudi razpravo o proračunih za prihodnji dve leti. Absolutne večine zanj ekipa Marjana Šarca še nima, saj Levica pogojuje svojo podporo z ukinjanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in znižanjem izdatkov za obrambo. V pogovoru s premierjem Šarcem po prvem letu dela vlade o koalicijskih razmerjih vladne peterice, nadaljnjem sodelovanju z Levico, evropskih zadevah, gospodarstvu in drugih temah.
Neveljaven email naslov