Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvega januarja se uveljavlja več pravic iz zakona o dolgotrajni oskrbi in čeprav je do takrat manj kot mesec dni, je glede izvedbe še vedno veliko neznank, zakon pa je v praksi trenutno še ne izvedljiv. Kako potekajo priprave, kaj je pričakovati prvega januarja, kdo vse bo vključen v sistem dolgotrajne oskrbe, kolikšno bo financiranje in koliko pravic bo pripadalo posamezniku? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Alenko Terlep.
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Prvega januarja se uveljavlja več pravic iz zakona o dolgotrajni oskrbi in čeprav je do takrat manj kot mesec dni, je glede izvedbe še vedno veliko neznank, zakon pa je v praksi trenutno še ne izvedljiv. Kako potekajo priprave, kaj je pričakovati prvega januarja, kdo vse bo vključen v sistem dolgotrajne oskrbe, kolikšno bo financiranje in koliko pravic bo pripadalo posamezniku? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Alenko Terlep.
Epidemične razmere so alarmantne. Število novih primerov okužbe se hitro povečuje, bolnišnice se nevarno polnijo. Smo na prelomni točki in lahko se nam zgodi scenarij iz Bergama, opozarja minister za zdravje, ki med novimi ukrepi omenja tudi možnost delnega zaprtja družbe. Je že ogrožena stabilnost našega zdravstvenega sistema? Kateri ukrepi se nam obetajo in kaj lahko prepreči katastrofo? Zakaj tolikšna rast primerov okužbe? In ne nazadnje: kakšne so napovedi? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Alenko Terlep.
Zakon o osebni asistenci je po manj kot treh letih spet spremenjen. Bodo nove spremembe odpravile vse pomanjkljivosti? Se bo zmanjšalo število upravičencev in sredstev za osebno asistenco? S čim vse se pravica do osebne asistence izključuje in kaj pomeni omejitev na največ dva družinska člana, ki opravljata osebno asistenco? Kaj pomenijo spremembe na področju izvedenstva in kako se bo izvedla ponovna ocena? O vseh spremembah, ki se obetajo uporabnikom in izvajalcem osebne asistence in o tem, kaj pravzaprav rešujemo z osebno asistenco v današnjem Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljico Petro Medved. Gosti: Tanja Dular - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Barbara Kobal Tomc - direktorica Inštituta RS za socialno varstvo Mateja Toman - predsednica Društva distrofikov Slovenije in uporabnica osebne asistence Špela Šušteršič - vodja osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije Katrin Modic - uporabnica osebne asistence na YHD-ju, Društvu za teorijo in kulturo hendikepa
Cene zemeljskega plina in elektrike tik pred zimo na mednarodnih borzah letijo v nebo. V kolikšni meri se že oziroma se še bodo poznale tudi na položnicah slovenskih gospodinjstev in podjetij? Je napočil čas, da tudi Slovenija, kot so to že storile nekatere druge evropske države, pomaga najbolj ranljivim v tej energetski draginji? O teh in drugih vprašanjih, povezanih z vrtoglavimi cenami zemeljskega plina in elektrike z gosti: Direktorica GZS Združenja kovinskih materialov in nekovin - Vesna NAHTIGAL Glavni direktor Štore Steel - Ivan JURKOŠEK Direktor družbe ECE - Sebastijan ROUDI Prof. dr. Nevenka HROVATIN - Ekonomska fakulteta Ljubljana
Ko se je nekaj minut pred polnočjo 25. oktobra 1991 zaprla loputa malteškega trajekta v luki Koper, je naše ozemlje zapustil še zadnji vojak jugoslovanske armade. Naša država je prevzela nadzor nad vsem svojim ozemljem in tako je bil s formalnim koncem osamosvojitvene vojne izpolnjen tudi najpomembnejši pogoj za njeno mednarodno priznanje. O okoliščinah in poteku umika voditelj Stane Kocutar s sogovorniki. Gostje: - upokojeni general-major Janez Slapar, načelnik Republiškega štaba Teritorialne obrambe, - dr. Boris Žnidarič, tedanji namestnik poveljnika slovenske milice in poveljujoči operativni akciji umika, - zgodovinar, zaslužni profesor dr. Janko Prunk.
O energetskih geopolitičnih špekulacijah in stiskah, o majanju evropskih pravnih stebrov in gneči ob domačih sramotilnih stebrih Razčiščevanje razlogov za orjaške skoke cen energentov in zaskrbljenost zaradi poljskega oddaljevanja od skupnih pravnih temeljev Evropske unije sta ta teden dajala ton zasedanju evropskih voditeljev. Komentiramo tudi oblikovanje domačih energetskih ukrepov in utemeljenost interpelacij proti nizu vladnih ministrov. Iščemo izhode iz slepih ulic boja proti epidemiji, odnosov z Rusijo in vključevanja balkanskih držav v Unijo. Za konec se prepuščamo domišljiji, ujeti na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Kritični pregled tedna tokrat z Matejo Železnikar.
Dolgo pričakovana sodba poljskega ustavnega sodišča, ki odreka primarnost evropskemu pravu v odnosu do nacionalnega, je poskrbela za razpoko v temelju, na katerem uspeva združena Evropa. Jo bo uspelo zgladiti zlepa, bo potrebno kaznovanje, ali pa bo vezivno tkivo Evropske unije, spoštovanje pravne države, popuščalo še naprej? Ob zasedanju voditeljev članic Unije vseevropsko razpravo poleg tega razgreva tudi podražitev energentov, ki razkriva, kako daleč narazen so članice, ko gre za zadovoljevanje energetskih potreb. O tem voditelj Luka Robida in gostje: - dr. Jernej Letnar Černič, profesor na Evropski pravni fakulteti Nove univerze - dr. Andreja Pegan, Fakulteta za management Univerze na primorskem - Nataša Goršek Mencin, namestnica vodje predstavništva Evropske komisije v S Sloveniji - predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve.
Malo manj kot četrtina električne energije, ki jo porabimo v Sloveniji, izvira iz jedrske elektrarne v Krškem. Ob predvideni vse večji porabi elektrike, omejeni življenjski dobi obstoječe nuklearke in predčasnem zapiranju Teša je vlada poleti naredila prvi korak na poti k drugemu bloku nuklearke – zanj je izdala energetsko dovoljenje. A kdaj bo čas za javno razpravo? Kako se bomo lotili nadaljnjih korakov, zlasti financiranja te orjaške investicije, če se zanjo odločimo, bo namreč to največja investicija v zgodovini države? Smo pred tem dobro premislili o alternativah in ali sta nemotena oskrba in sledenje podnebnim ciljem mogoča tudi po kaki drugi poti? V luči podražitev energentov in odpiranja vseevropske razprave o oživljanju ali opuščanju jedrske energije ponavljamo poletno razpravo voditeljice Erne Strniša z gosti: – državni sekretar Blaž Košorok, Ministrstvo za infrastrukturo, – jedrski fizik Iztok Tiselj, Institut "Jožef Stefan", – okoljevarstvenik Tomislav Tkalec, društvo Focus.
Čez nekaj manj kot dva tedna se bo v Glasgowu začela podnebna konferenca, eden najpomembnejših in najbolj težko pričakovanih mednarodnih dogodkov tega leta. Naloga, ki jo mora človeštvo opraviti, je velika in pomembna. Ob tem pa so velike tudi bojazni, da konferenca morda ne bo prinesla takšnega rezultata, kot bi ga morala. Kaj je to, je jasno: sprejeti ne le zaveze, pač pa tudi zelo konkretne korake za prehod v brezogljično družbo in za omejitev podnebnih sprememb, s katerimi pa se bomo ne glede na to morali naučiti živeti. O tem voditeljica Špela Novak s sogovorniki. Gostje: - klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, - okoljevarstvenik Andrej Gnezda iz Umanotere, - Martin Batič z Ministrstva za okolje in prostor, - Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve.
Zdi se, kot da bi minilo sto let, pa vendar se knjižni sejem začenja, so povedali v Frankfurtu. Čeprav bo ta osrednji svetovni knjigotrški dogodek popolnoma drugačen kot pred pandemijo, bo potekal tudi v fizični obliki, vendar brez gneče, ki je tako značilna za sejme. Kako se je založništvo prilagodilo novim razmeram, predvsem pa kako potekajo priprave na častno gostovanje v Frankfurtu z novim vodstvom na Javni agenciji za knjigo? O tem voditelj Aleksander Čobec s sogovorniki. Gostje: – direktor Javne agencije za knjigo Dimitrij Rupel, – profesor založniških študij Miha Kovač, – glavni urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov.
Se podražitvam energije kljub pretresom na globalnih trgih doma res lahko enostavno izognemo z zamenjavo ponudnika, koliko bodo škodili podjetjem in okrevanju gospodarstva? Ta vprašanja so nas zaposlovala v iztekajočem se tednu. Osupnili smo nad dogajanjem in premierjevim odnosom ob obisku misije Evropskega parlamenta v Sloveniji, namenjene preverjanju vladavine prava in medijske svobode. Komentiramo tudi politične premike v Srednji Evropi, od Dunaja do Prage, kolateralno škodo zaradi neželenih učinkov vektorskih cepiv in družbene osi s slovenskega filmskega festivala Kritični pregled tedna tokrat s Špelo Novak.
Vlade po svetu so na pandemijo odgovorile s pomočmi in spodbudami, tudi slovenska. Ukrepi so, razumljivo, povzročili velikanske primanjkljaje v proračunih, ki jih v preteklem desetletju nismo bili navajeni. Ali odboj gospodarstva in ugodne napovedi za naprej opravičujejo primanjkljaje tudi v prihodnjih letih, ko ukrepov proti covidu 19 ne bo več? Se lahko nenadno spremenijo pogoji zadolževanja? Kako z javnimi financami po pandemiji? O tem voditeljica Zdenka Bakalar s sogovorniki. Gostje: – Maja Bednaš, direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj, – Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta in profesor ekonomije na mariborski Ekonomski fakulteti, – Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Posebej za našo oddajo proračunske načrte in njihovo potrjevanje pojasnjujeta državna sekretarka na Ministrstvu za finance Katja Lautar in predsednik parlamentarnega Odbora za finance Robert Polnarjem, načrte Unije za spremembo evropskih fiskalnih pravil pa komentira naš bruseljski dopisnik Igor Jurič.
Eden glavnih poudarkov tokratnih Dnevov slovenskega turizma, ki potekajo v Postojni, je digitalna in trajnostna preobrazba te gospodarske panoge. Digitalizacija seveda lahko prispeva k bogatenju ponudbe in izkustva, a le če jo znamo smiselno uporabiti. Med bolj priljubljenimi produkti, ki prehajajo tudi v polje virtualizacije, so tisti s področja kulturne dediščine. Kje smo z digitalizacijo v turizmu in kam gremo? O tem v terenski oddaji iz Postojne z voditeljico Tino Lamovšek in gosti. Gostje: - dr. Ljubica Knežević Cvelbar, profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti, - Mladen Ljubišič, direktor podjetja Trasol, - Matjaž Požlep, direktor podjetja AR9.
Slovenskega sadja bo letos dosti manj, vzrok je spomladanska pozeba. Enako usodo deli tudi slovensko oljčno olje. Prvo polovico leta so zaznamovali izrazito nihanje temperatur in zelo hladni aprilski dnevi. To se je dogajalo ravno v času razvoja cvetnih organov pri oljkah, zato je v času razvoja plodov prišlo do odpadanja oljk. V prihodnjih mesecih bo za potrošnika še kako pomembno znanje o kakovosti oljčnega olja. Kaj čaka oljkarje in uporabnike oljčnega olja, voditeljica Tjaša Škamperle z dopisnikoma iz Italije in Hrvaške, Jankom Petrovcem in Tanjo Borčič Bernard, ter sogovorniki v studiu. Gostje: - dr. Milena Bučar Miklavčič, vodja referenčnega laboratorija Labs v Izoli, - Urška Klančar, specialistka za oljkarstvo pri KGZ Nova Gorica, - dr. Maja Podgornik z inštituta za oljkarstvo pri ZRS Koper, - Elvin Klobas, predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre.
Tako imenovani sredini protesti na ravni javne retorike v veliki meri temeljijo na protiznanstvenem diskurzu in teorijah zarote. Toda strahovi ljudi, ki danes zavračajo pogoje PCT, niso vzniknili iz niča, ampak imajo svoje socialno, ekonomsko, družbeno, politično in kulturno ozadje. Kakšno? Kaj vse se je moralo zgoditi prej, v minulih mesecih, letih in desetletjih, da sta maska in cepivo postala tarči množičnega odpora in zavračanja? Preverjamo in iščemo rešitve z voditeljem Goranom Dekleva in sogovorniki. Gostje: - Tomaž Grušovnik, filozof, - Mirjana Ule, socialna psihologinja, - Jernej Kaluža, raziskovalec družbenega komuniciranja.
Smo z nedovoljenimi protesti in oblaki solzivca po prestolnici vsaj za nekaj časa izživeli frustracije zaradi vladnih protikovidnih ukrepov? Je šlo nemara le za premišljeno promocijsko potezo ob največjem diplomatskem dogodku v Sloveniji letos? Katere male uspehe in skrita razočaranja je prineslo to srečanje voditeljev Unije in Balkana? O vsem tem se sprašujemo v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z Urško Jereb. Komentiramo tudi sago z (ne)imenovanjem slovenskih članov evropskega javnega tožilstva ter ambiciozne proračunske načrte in zajetne primanjkljaje. Iz sveta pa postavljamo pod drobnogled med drugim grehe katoliške cerkve v Franciji in sporočila tokrat tokratnih Nobelovih nagrajencev za mir – novinarke iz Filipinov in novinarja iz Rusije.
Pred točno 30-imi leti se je Slovenija denarno osamosvojila. 7. oktobra 1991 je namreč slovenski parlament na zaprti seji sklenil, da bo novi slovenski denar tolar, ki bo kot denarni bon začel veljati že dan pozneje. Uvedba tolarja in kasnejša uvedba evra sta bili pravi zgodbi o uspehu, nekoliko manj pa težave s hrvaškimi varčevalci v prvi in 5 milijard evrov globoka bančna luknja v drugi bančni sanaciji. Ob tej priložnosti smo v Studio ob 17.00 povabili prav vseh 5 dozdajšnjih guvernerjev Banke Slovenije, vključno z aktualnim. Predstavili bodo svoje poglede tako na slovensko 30 letno denarno pot, kot tudi na najbolj aktualna vprašanja, povezana z monetarno politiko ta hip. Gostje voditeljice Urške Jereb so guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle in nekdanji guvernerji France Arhar, Mitja Gaspari, Marko Kranjec in lan) Boštjan Jazbec, zdaj član Enotnega odbora za reševanje v Bančni uniji.
Evropa je pred dilemo, ali vključiti v svoje vrste države Zahodnega Balkana in s tem tudi prevzeti reševanje njihovih problemov, ali pa jim zapreti vrata, dokler odprtih vprašanj ne rešijo same. S tem bi tvegali vpletanje neevropskih in nedemokratičnih dejavnikov. Slovenija gosti zasedanje voditeljev Evropske unije in držav Zahodnega Balkana, kar je priložnost za trdnejše zaveze in utrditev evropske poti. O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: - Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov, - Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnega prava, - Valentin Inzko, nekdanji visoki predstavnik za BiH, - Andreja Jernejčič, strokovnjakinja za odnose z javnostmi.
Slovenija očitno postaja dežela protestov. Od lanskega maja do konca septembra smo jih imeli skoraj 700. Težave pa imamo z definicijo protestnikov in z iskanjem njihovega skupnega imenovalca. Ali lahko torej enačimo petkove in sredine protestnike? Kakšen je njihov potencial za varnostna tveganja, če je policija za 48 ur prepovedala javna zbiranja? Kaj lahko pomeni podcenjevanje njihove moči in kam lahko vodijo zahteve politike po bolj trdem odnosu do protestnikov. Odgovore išče voditelj Robert Škrjanc s sogovorniki. Gostje: - Miroslav Žaberl, varnostni strokovnjak, - Mihael Burilov, upokojeni policijski inšpektor, - Andraž Zorko, analitik z družbe Valicon, - Marko Polič, psiholog.
Med pandemijo so bili okrnjeni tudi poslovni dogodki. Kar naenkrat so se pojavljala vprašanja, kako uspešno organizirati poslovna srečanja in kongresne dejavnosti, ko pa osebni stiki niso dovoljeni. Kot na mnogih področjih je tudi tu bil odgovor – splet. Je prihodnost kongresne dejavnosti v njeni hibridni obliki? Bo ta segment hitreje ogreval kot prostočasni turizem? Kako ga oživiti in uskladiti s sodobnimi trajnostnimi trendi? O položaju in pomenu kongresnega turizma v svetu in pri nas voditeljica Tina Lamovšek in sogovorniki: - Marijana Sikošek, dekanja primorske Fakultete za turistične vede Turistica, - Tadeja Pivc Coudyser, direktorica Kongresnega urada Slovenije, - Dragan Ćulibrk, direktor hotela Four ponts by Sheraton Ljubljana Mons, - Breda Pečovnik, pomočnica generalne direktorice in direktorica kongresno-komercialnega programa Cankarjevega doma.
Viharni teden je za nami, ko do zadnjega ni bilo jasno, koliko policistov, vojakov, uradnikov in drugih zaposlenih v državni upravi bo v petek lahko prišlo v službo. Pretresla nas je smrt 20-letnice in zasejala dodatno negotovost glede cepljenja z vektorskimi cepivi in tudi nasploh. Sprašujemo se, zakaj stiske ljudi in nezadovoljstvo na ulici preraščajo v izgrede in nespoštovanje vsega in vsakogar, kaj je v ozadju in kako ob tem ravnati. Kako sta s tem povezana politična polarizacija in agonija Slovenske tiskovne agencije, kaj je vzrok in kaj posledica? V kritičnem pregledu tedna z Robertom Škrjancem tudi o Nemčiji po volitvah, o napetostih med Kosovom in Srbijo ter o globalnem boju proti podnebnim spremembam, ki smo jih ta teden boleče občutili tudi v prestolnici.
Neveljaven email naslov